Zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da je prepovedano financiranje volilne kampanje iz tujine. Postavlja se vprašanje, kako bodo ukrepali pristojni organi v primeru samoovadbe inštituta 8.marec.
Poslanec mag. Branko Grims je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z očitno spornim izvajanjem volilne in referendumske kampanje.
Za vas spodaj objavljamo poslansko vprašanje v celoti:
Zakon o volilni in referendumski kampanji v 1. členu določa vsebino volilne kampanje in sicer, da so to: vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah. Zakon torej nedvoumno zajema vse oblike politične propagande, ki imajo namen vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah.
Za volilno kampanje se štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje in javni shodi v zvezi z volilno kampanjo.
16. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji določa, da mora organizator volilne kampanje najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah odpreti poseben transakcijski račun z oznako “za volilno kampanjo” in pri tem navesti tudi volitve, za katere organizira kampanjo.
Torej vsaka fizična ali pravna oseba, katere namen je aktivno vplivati na odločanje volivk in volivcev na volitvah z oblikami volilne kampanje, ki so navedene v zakonu, bi morala skladno z zgoraj navedeno določbo odpreti poseben transakcijski račun v roku, ki je določen v zakonu. Ne glede na to, ali ima določene kandidature na volitvah. Sama volilna kampanja in njeno izvajanje preko vseh oblik politično oglaševalskih vsebin in drugih oblik politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev, je ločena od kandidiranja (oziroma predlagateljstva referenduma, če gre za referendumsko kampanjo). Bistveno je to, da se želi vplivati na odločitev volivcev.
V okviru volilne kampanje veljajo pravila, ki jih je potrebno upoštevati. Za presojo ni odločilno, kar nekdo zatrjuje, da želi doseči; temveč dejanski namen, razviden iz vsebine delovanja ali dejanj na terenu (ter posledic teh dejanj). Pomemben pa je tudi časovni element, upoštevajoč zakonsko določbo v zvezi z omejenim časom trajanja volilne kampanje, ki se začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja.
Ker takšno ravnanje neposredno posega v volilno kampanjo, ga lahko razumemo le kot očitno kršitev Zakona o volilni in referendumski kampanji. Ker gre, glede na časovni element, za očitno nasprotje namena pravice, zagotovo ne more uživati pravnega varstva. Predstavnica Inštituta 8. marec ga. Nika Kovač se je očitno dobro zavedala, da njeno ravnanje predstavlja aktivno volilno kampanjo, saj je tudi v svojem članku sama potrdila, da je vodila kampanjo, ki je pomagala zrušiti vlado, ki jo je vodil Janez Janša. To svojo namero je večkrat sama izpostavila tudi v svojih drugih izjavah oz. ravnanjih.
Skladno s pravnimi načeli in demokratičnimi standardi bi volitve morale biti izvedene tako, da nanje nikoli ne bi smela pasti senca dvoma. Vse zgoraj opisano pa dokazuje, da je izide zadnjih volitev mogoče razumeti tudi kot rezultat očitno naklepnega izigravanja zakonodaje oziroma pravnega reda Republike Slovenije. Dodaten argument za to predstavlja dejstvo, da so nekatere pri tem udeležene provladne »nevladne« organizacije, po vseh dosegljivih podatkih, pridobivale tudi sredstva iz tujine, kar je za vse, ki izvajajo volilno kampanjo, izrecno prepovedano.
Vladi Republike Slovenije zato postavlja naslednji dve vprašanji:
1. Kdaj in kako bo Vlada Republike Slovenije ukrepala glede na navedena dejstva, ki so očitno neskladna z demokratičnimi standardi volitev?
2. Kako bo Vlada Republike Slovenije ukrepala, da se v prihodnjih volilnih in referendumskih kampanjah onemogoči vse oblike izigravanja zakonodaje ter s tem dejansko zagotovi dosledno spoštovanje demokratičnih načel in ustavno – pravnega reda Republike Slovenije?
Spletno uredništvo
