Gozdni bonton – “Skrbno z gozdom!”

Foto: TIGR

Zavod za gozdove Slovenije je izdal zgibanko pod naslovom Skrbno z gozdom. V njej lahko preberemo kakšen je bonton obnašanja ob obisku gozda.

Zavedati se namreč moramo sledečih osnov:

– gozd ima lastnika, zato smo ob obisku gostje;

– vožnja po gozdu je dovoljena samo, če nam tega ne prepoveduje označba;

– po gozdu se sprehajamo po označenih poteh in ne po brezpotjih;

– zavedati se moramo, da pomeni gozd za lastnika njegov vir dohodka, zato moramo upoštevati gozdno-gojitvena dela Upoštevanje oznak!);

– nabiranje gozdnih sadežev (cvetja, gob, plodovi, mah,..) je omejeno s predpisi, ki smo jih dolžni spoštovati;

– v gozdu ne puščamo odpadkov in smeti;

– v gozdu ne kurimo, razen, če je za takšno početje urejen primeren prostor;

– pse imamo na vrvicah, da ne motijo življenja gozdnih živali;

– drevesa in grmi so živa narava zato skrbno pazimo, da jih ne poškodujemo;

– varujemo tudi gozdna tla, saj ta skrbijo za čisto vodo – ne odmetavamo škodljivih snovi ali smeti.

Kar pa se tiče dolžnosti lastnikov je zajeto v Zakonu o gozdovih. Takole sporočajo ob predstavitvi zgibanke:

Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po Zakonu o gozdovih dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:

gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po Zakonu o gozdovih;

dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;

dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami. Zavod za gozdove Slovenije spremlja obseg in stopnjo razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter o tem obvešča pristojna ministrstva, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov razvrednotenja oziroma poškodovanosti gozdov. Povzročitelj razvrednotenja oziroma poškodovanja gozda mora lastniku takega gozda plačati odškodnino v skladu s predpisi o varstvu okolja.”

http://www.zgs.si/delovna_podrocja/delo_z_javnostmi/skrbno_z_gozdom/gozdni_bonton_skrbno_z_gozdom/index.html