Ob prazniku dela, ki ga imamo in praznujemo nas zanima, kje v resnici delavci resnično lahko praznujejo?
Je to pri nas, v Avstriji, Nemčije ali drugje po svetu?
Naša praznovanja zaznamujejo govori, ki jih ne pišejo delavci. In govorci govorijo o revščini, ki je ne poznajo.
Bomo torej praznovali ali moledovali?
– za malo višje plače, ki bi vsaj pokrile življenjske stroške;
– za razgledane delodajalce, ki niso zgolj nastavljeni s strani levih politikov, da poplačajo svoje izvolitve;
– za pametna vodstva, ki so jim delavci pomembni;
– za manj birokracije, ki nas v resnici ubija;
– za ministre s prakso v gospodarstvu;
– za poslance, ki so vsaj eno leto delali v gospodarstvu;
– za ljudi na odgovornih delovnih mestih, ki se vsaj znajo poistovetiti z delavci pri nas.
Trenutno to še prosimo. Toda – verjemite – prišel bo čas, ko bomo to množično zahtevali.
Zakaj?
Zaradi tega, ker delavci niti ne vedo – bi obesili zastavo in praznovali ob krompirju? Ali pa bi zastavo zažgali in v zaporu dobili dober obrok.
Tako daleč smo prišli!
Ljudje delajo, pa nimajo za preživetje.
Se samo poklicana vlada ukvarja s tem? Ne, seveda ne – ukvarjajo se s tem, da ostanejo na oblasti 4 leta in dobivajo plače.
Ja, to je realnost našega 1. maja 2019?
Bomo izobesili zastave? Seveda – saj je naša.
Na drog zastave pa obesite še črno – da se bo vedelo, kaj si mislimo o teh praznikih.
Napisal: Mikki
