Pozeba ni škodovala le sadnemu drevju, temveč tudi živalim, ki jim cvetoča drevesa ponujajo hrano in preživetje.
Med temi so tudi čmrlji, ki trenutno zaradi pomanjkanja hrane varčujejo z energijo in v glavnem mirujejo.
Med ljudmi kroži poziv kako pomagati lačnim opraševalcem – s sladkorno raztopino ali kar medom – to pa je za čmrlje škodljivo.
Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo je ob tem pojasnil:
“Čmrlji tako ponujene sladkorne raztopine v teh razmerah ne bodo koristili, ker morajo varčevati z energijo in zato v glavnem mirujejo. Obstaja nevarnost, da bi ljudje ta način krmljenja uporabili tudi kasneje. Takrat dejansko obstaja možnost, da bi se čmrlji navadili na krmilnik, kar pa bi bilo zanje škodljivo. Potrebujejo namreč kakovostno hrano, ki jo nudijo cvetovi (medičino in cvetni prah) in se ne smejo navaditi na ‘fast food’. Še slabše je, če recepturo ‘izboljšamo’ tako, da namesto sladkorja uporabimo kar med. V medu so namreč povzročitelji čebeljih bolezni, ki so nevarne za čmrlje.”
http://www.nib.si/component/directory/?view=details&id=9&Itemid=12
Dr. Bevk pa je predlagal tudi, kako tem živalim lahko v resnici najbolje pomagamo – s cvetočimi travniki.
To pojasnjuje takole:
“Tako bodo čmrlji imeli večje zaloge hrane in bodo lažje preživeli vremenske nevšečnosti. Varujmo torej cvetoče travnike in mejice ter ohranjajmo in sadimo avtohtone medovite rastline, ki so bolj odporne na zmrzal. Ta rešitev ni tako preprosta, vendar deluje.”
