Po podatkih nemškega statističnega urada Destatis je nemško gospodarstvo v začetku leta 2023 zdrsnilo v recesijo. Odzivi slovenskih gospodarstvenikov odražajo skrb, saj so že pred časom zaznali upad trgovske menjave in nanj opozarjali. Ob tem tudi pojasnjujejo, da Slovenije glavni vpliv težav nemškega gospodarstva še ni zadel, saj vplivi in krize prihajajo z zamikom.

Poslanec Andrej Kosi je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z vplivom recesije v Nemčiji na slovensko gospodarstvo.

Za vas objavljamo poslansko vprašanje v celoti.

Po podatkih nemškega statističnega urada Destatis je nemško gospodarstvo v začetku leta 2023 zdrsnilo v recesijo, saj se gospodarska aktivnost skrčila dve četrtletji zapored, kar ekonomisti opredeljujejo ko tehnična recesija. Bruto domači proizvod v Nemčiji se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani skrčil za 0,3 odstotka. V zadnjem četrtletju lani pa se je obseg bruto domačega proizvoda zmanjšal za 0,5 odstotka.

Napovedi so slabše od prvotnih ocen, ki so napovedovale stagnacijo. Statistiki so tudi poudarili, da bi  lahko v primeru ostrejše zime prišlo do najslabših scenarijev, denimo pomanjkanja plina, kar bi pustilo globoke brazgotine v nemškem gospodarstvu.

Zaradi navedenih podatkov je velika zaskrbljenost v slovenskem gospodarstvu, saj je slovensko gospodarstvo močno povezano z nemškim. Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, da »Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi vročino.«.

Odzivi slovenskih gospodarstvenikov odražajo skrb, saj so že pred časom zaznali upad trgovske menjave. Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice je med drugim izjavila: »Še bolj pa skrbi, da smo na tak upad mi začeli opozarjati že lani oktobra, ko smo pri nas opazili, da se nam proizvodnja zmanjšuje. V nekaterih panogah tudi že do 22 odstotkov. To je drastičen padec, vsi alarmi bi nam morali zvoniti že pri dveh odstotkih«.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da smo s tem izgubili že pol milijarde prihodkov in s tem 100 milijonov davkov. Ob tem pa pojasnjujejo, da Slovenije glaven vpliv težav nemškega gospodarstva še ni zadel, saj vplivi in krize prihajajo z zamikom.

Delodajalci in GZS vidijo rešitev za čim manjši vpliv težav v Nemčiji v primerljivih konkurenčnih pogojih in pozitivni klimi ter ob tem poudarjajo, da je nekonkurenčna predvsem obdavčitev delovne sile. Če želimo doseči višjo dodano vednost pa bi morali, po mnenju GZS, razbremeniti predvsem plače mladih inženirjev.

Glede na navedeno sprašuje:

–       Ali se Vlada Republike Slovenije zaveda resnosti situacije, ki je povezana z recesijo v Nemčiji?

–       Ali je Slovenija pripravljena na posledice recesije v Nemčiji?

–       Kakšne ukrepe bo Vlada Republike Slovenije sprejela za ublažitev vpliva recesija v Nemčiji na slovensko gospodarstvo?

–       Kakšne ukrepe bo Vlada Republike Slovenije pripravila za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva?

–       Ali bo Vlada Republike Slovenije pripravila predlog zakona za razbremenitev obdavčitve plač?

 

Spletno uredništvo