Že 144 let se v Velenju koplje premog. Za rudarje pod zemljo se najpogosteje bojijo žene in njihovi otroci.
Kdor je enkrat rudar – ostane to celo življenje. Prav zaradi tega se tudi upokojenci s ponosom oblečejo v rudarske uniforme.
Prav vsak rudar namreč pusti pečat v rudniku, ki še vedno deluje. In prav vsak izmed njih je pripomogel k razvoju Šaleške doline.
Danes ne bomo govorili o onesnaženju in skrbeh, ker si rudarji tega enostavno ne zaslužijo!
Trdo so delali za svoje plače in s svojim trudom vzgojili na tisoče otrok, ki danes skrbijo za njihove pokojnine.
Ki pa so seveda vedno manjše in niso primerljive s tistim, kar so v svojem življenju plačevali, še manj pa s tistim, kar so storili za dolino.
Kakorkoli – tudi letos bodo v rudarski stan vstopili novi rudarji. 59. skok čez kožo bo to! Sprejeli bodo 38 novincev.
Čez kožo pa bodo skočili tudi upokojeni rudarji, ki se že 50 let počutijo kot krti – namreč tema jame in življenje brez sonca je res nekaj posebnega – in to življenje upokojeni rudarji poznajo do potankosti.
Srečno, naši rudarji!
