Pacientka: “Gospod doktor, boli me koleno. Ali mislite, da je to mogoče zaradi tega, ker sem včeraj kleče čistila ploščice v kopalnici?”
Zdravnik vstane in pride okoli mize, pacientki namigne naj odpre usta. S palčko ji pregleda grlo.
Ko konča pregled,
pacientka takoj pojasni: “Veste, ne boli me grlo, temveč koleno.”
Zdravnik je še vedno tiho in sede za mizo.
Pacientka vztraja: “Zakaj ste tiho? Sem na smrt bolna?”
Zdravnik spet vstane od mize in ji nakaže, naj leže na pregledno mizo. Pacientka poslušno uboga, čeprav se ji zdi molčanje zdravnika sila katastrofalno – najbrž ji ne more povedati.
Pacientka prestrašeno: “Gospod doktor, prenesem resnico, že marsikaj sem doživela v življenju. Samo povejte mi resnico!”
Doktor spet brez besed sede za svojo mizo. Pacientka povsem prestrašena in prepričana, da bo umrla zaradi neznane bolezni, sede nasproti njega.
Zdravnik piše in piše v njeno kartoteko. Najbrž piše o tem, kako bo umrla. Le kje je staknila to neznano bolezen? In le kako se to kaže z bolečim kolenom?
Povsem prestrašena pride do sestre pred ordinacijo: “Mislim, da sem na smrt zbolela. Zdravnik ni našel besed, da bi mi to povedal.”
Sestra pomirjujoče: “Zdravnik ne zna slovensko, zato ne govori.”
Pacientka: “Kako pa mi bo postavil diagnozo za koleno, če mi je gledal grlo in poslušal srce?”
Sestra: “Nikar se ne obremenjujte, zdravnik je v vaš karton napisal, da ste zdravi in potrebujete zgolj vitamine.”
Pacientka: “Mene še vedno boli koleno!”
Sestra: “Za koleno boste morali pa poskrbeti sami. Naš zdravnik se ne ukvarja s takšnimi malenkostmi, kot so trenutne bolečine.”
Pacientka je po tem odgovoru res jezna: “Leta in leta sem plačevala – zdaj pa so moje zdravstvene težave malenkosti? Zaslužim si zdravnika, ki sem ga vsa leta mojega dela plačevala!”
Sestra: “Vsekakor za to nisem kriva jaz. Drugače pa – jutri odhajam. Dobila sem delo v Avstriji, za mojo družino so ponudili stanovanje in možnost gradnje hiše. Zelo ste mi ljubi, ampak danes sva zadnjikrat skupaj.”
Pacientka: “Bom od sedaj res imela zdravnike in sestre, ki me ne razumejo?”
Sestra: “Se boste že nekako znašli, če se ne boste odselili!”
