Marjan Golavšek je 3. maja organiziral pogovorni večer o stanju v našem kmetijstvu. Gostje večera so bili:
– predsednik SDS Janez Janša,
– predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS Matjaž Kočar,
– predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje Stanko Prislan in
– kandidat SDS za poslanca Marjan Golavšek.
Med številnimi obiskovalci sta bila tudi poslanca SDS Nada Brinovšek in Ljubo Žnidar, pogovor pa je povezovala Dragica Sternad Pražnikar.
V uvodu je Janez Janša povedal, zakaj je kmetijstvo tako pomembno vzpodbujati in ohranjati. Navedel je dva glavna razloga. Prvega je opisal z besedami:
“Osnovni motiv je naše zavedanje, da je hrana strateška surovina.” Ob tem je še pojasnil: “Brez sodobne tehnologije bi lahko preživeli, brez hrane se ne da.”
Pojasnil je tudi, kako bi morali gledati na današnjega kmeta:
“Vsak kmet v Sloveniji, ki prideluje hrano, ne prideluje samo komercialnega artikla, ampak prideluje nekaj kar je strateškega pomena za prihodnost.”
Drugi razlog je poseljenost Slovenije, njena goratost, demografska slika in klimatske spremembe. Kako se odzvati na vse te spremembe – Janez Janša je dejal:
“Enakomerna poseljenost Slovenije je druga strateška prioriteta, ki je brez kmetijstva in kmetov ni mogoče doseči.” Ob tem je pojasnil, da so na voljo evropska sredstva, ki bi pomagala pri reševanju te problematike.
Glede je centralizacije je izrazil razočaranje, saj je bil paket ukrepov za decentralizacijo že pripravljen v letih 2004 – 2008, vendar ga naslednje vlade niso realizirale.
Zagotovil je, da je za SDS temeljna celica družinska kmetija. Ob tem je pojasnil, da gre prav družinskim kmetijam zahvala, da slika današnjega kmetijstva ni še slabša.
Marjan Golavšek je dejal, da med ljudmi velja zmotno prepričanje, da so subvencije dodatno plačilo kmetu – v resnici so subvencije samo pomoč, da kmet sploh lahko dela.
Ob tem je še dejal:
“Kmete najbolj obremenjuje birokracija, tudi v naš program smo zato zapisali odpravo birokratskih ovir. Sprejemati je potrebno razumljivo in življenjsko zakonodajo.”
Omenil je še velik pomen gorskih kmetij, saj prav te skrbijo za ne zaraščanje kmetijskih površin. Ni pa pozabil omeniti tudi starejših, ki kmetije predajajo v roke mlajšim – poskrbeti je potrebno za oboje – tako za starejše (da jim olajšajo starost), kot za mlajše (da z veseljem sprejmejo kmetovanje v svoje roke).
Matjaž Kočar je opozoril, da globalizacija prinaša tudi slabe plati za naše kmetijstvo:
“V zgodovini je bila Slovenija samooskrbna, danes pa pravijo, da je to nemogoče. Seveda je nemogoče, če se na najboljši zemlji gradijo lakirnice, ki bodo imele porazen vpliv na okolje. Če bi država denar, ki ga je namenila lakirnici, raje dala družinskim kmetijam, bi bilo stanje bistveno boljše.”
Omenil je tudi, da država še vedno trguje z zemljišči in gozdovi slovenskih kmetov. To počne preko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Obljubil je, da bo ta sklad ukinjen, če bodo dobili priložnost in bodo izvoljeni z dovolj veliko podporo volivcev.
Kot velik problem je omenil tudi ne poznavalske določevalce zakonodaje, ki nimajo stika z realnim življenjem kmeta:
“Potrebno je zagotoviti debirokratizacijo in optimizacijo delovanja ministrstva, organov v sestavi in drugih služb na področju kmetijstva.”
Stanko Prislan je poudaril, zakaj je tako pomemben forum, katerega predsednik je (Forum za kmetijstvo in podeželje SDS):
“Namen je vzpostavljati stik med kmeti in odločevalci v politiki, organizirati okrogle mize in tudi na ta način pomagati kmetom. Kmetje moramo biti slišani, naše želje in potrebe udejanjene. Stanje v kmetijstvu ni rožnato in dejansko stanje je drugačno od tistega na papirju.”
V nadaljevanju pogovornega večera, so sodelujoči spregovorili o tem, ali sploh imamo v Sloveniji strategijo za kmetijstvo in kakšna bi ta morala biti.
Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da si ljudje, kot strategijo, predstavljajo goro papirje, kjer bi vse pisalo. Dejal je, da to ni potrebno in pojasnil:
“Nobene tople vode ali Amerike ni potrebno na novo izumljati, samo zdravo kmečko pamet je potrebno uporabiti. Pri tem je potrebno morda tri četrtine predpisov, ki veljajo, ukinit ali skrčit, odpravit nekatere neumnosti in racionalno razporedit sredstva, ki so, pa bo šlo. Drugo pa je potrebno prepustiti ljudem, da uporabljajo lastno glavo in pridne roke, da bodo stvari naredili.”
Ob tem je še povedal, da potrebujemo dobrega kmetijskega ministra:
“…,ki stvari razume. Nekoga, za katerega kmetijstvo ni PR in ki ne izhaja iz stranke, v kateri je eden od njegovih predhodnikov pred desetletjem govoril, da je kosilnica v rokah kmeta, mitraljez, s katerim strelja na socializem.”
Marjan Golavšek je dopolnil:
“Minister Židan je ogromno denarja porabil za promocijo samooskrbe, da se je ljudi prepričevalo, kako zdrava je slovenska hrana. To, da je zdrava, vemo vsi, potrebno pa je to zdravo hrano kupovati.”
Ob tem je omenil še ukrep Cerarjeve vlade, ki je uvedla davčne blagajne, ki z zdravo kmečko pametjo nimajo nikakršne povezave – zgolj otežujejo in birokratizirajo delo kmeta.
Janez Janša je pogovor zaključil z besedami:
“Sem optimist. Danes je v Sloveniji več ljudi, ki prav razmišljajo v zvezi s statusom kmetijstva, kmeta, skrbi za zemljo in varno hrano, kot pa pred 20 leti. Ta zavest je višja. Edina stvar, ki jo rabimo za to, da bodo pospeški hitrejši v pravo smer, so prave politične odločitve. To pa pomeni, da zakonodajalec ne kreira ovir, ampak jih odpravlja, in kreira predpise, ki ustvarjajo priložnosti za ljudi.”
Mi za konec dodajamo, da vse povedano še kako drži in nas zaboli pri srcu, ko vidimo, kako male kmetije ugašajo, ker mladi, v skrbi za svoje družine, odhajajo v tujino. Domača zemlja jim ne da dovolj velik kos kruha, da bi vztrajali in ostali. Njihov kos kruha želi deliti država, kar pa počne vedno tako nespretno, da kmetom ostanejo samo drobtinice in delo…
