Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu je zavrglo kazenski ovadbi zoper nekdanjega poslanca SD Janija Prednika, ki sta ju zaradi suma nasilja v družini, groženj in zalezovanja vložila njegova nekdanja partnerka in Policijska uprava Celje.
Prvo ovadbo je nekdanja partnerka podala septembra lani zaradi suma nasilja v družini, januarja letos pa so kriminalisti vložili še ovadbo zaradi suma groženj in zalezovanja. Prednik je bil v okviru postopka zaslišan januarja.
Nekdanja partnerka mu je očitala tako psihično kot fizično nasilje. Prednik je ob tem navedbe zavrnil in dejal, da nikoli ni bil nasilen, priznal pa je, da se je v stiski odzval neustrezno. Po razkritju očitkov v javnosti je odstopil s funkcije poslanca in tudi z mesta vodje poslanske skupine SD, v parlamentu pa ga je nadomestila Janja Rednjak.
Tožilstvo je po poročanju medijev ocenilo, da za kaznivi dejanji nasilja v družini in zalezovanja ni dovolj utemeljenih dokazov, ki bi potrjevali, da ju je storil Prednik. V primeru očitanih groženj pa je tožilka ugotovila, da opisano ravnanje sicer ustreza zakonskim znakom kaznivega dejanja, vendar pregon ni mogoč, ker je bil predlog podan po izteku zakonskega roka šestih mesecev.
Odvetnik napoveduje nadaljnje korake
Odločitev tožilstva je Prednik pozdravil in poudaril, da se je izkazalo, da je nedolžen. Na drugi strani je odvetnik nekdanje partnerke Radovan Cerjak nad odločitvijo razočaran. Meni, da je tožilka napačno določila začetek teka zastaralnega roka in da predlog za pregon ni bil vložen prepozno.
Po njegovem mnenju takšna odločitev predstavlja slab signal za žrtve nasilja, saj lahko zmanjšuje zaupanje v pravosodni sistem. Dodal je tudi, da bi bila odločitev morda drugačna, če v primeru ne bi šlo za javno izpostavljeno osebo.
Možnosti nadaljevanja postopka
Oškodovanka ima po zakonu možnost, da v 30 dneh od zavrženja ovadbe sama sproži nadaljnji postopek – bodisi z zahtevo za preiskavo bodisi z neposredno obtožnico. V tem primeru bi morala sama kriti stroške postopka.
Odvetnik razmišlja tudi o predlogu za nadzor nad delom tožilke, ki bi ga lahko naslovili na vrhovno tožilstvo.
Kritike sistema podpore žrtvam
Na odločitev se je odzvala tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz, ki opozarja, da takšni primeri žrtvam sporočajo, da niso dovolj zaščitene in da sistem ne zagotavlja pravičnosti. Po njenem mnenju to lahko vodi v večjo izolacijo žrtev ter občutek nemoči.
Ob tem opozarja tudi na širši problem, saj naj bi takšne odločitve ustvarjale vtis, da so storilci – zlasti tisti na vplivnih položajih – lahko nekaznovani, kar po njenem mnenju spodbuja nadaljnje nasilje in kaže na neenakost pred zakonom.
Spletno uredništvo
