Pepelnica je dan resnice. Dan, ko človek stopi pred Boga in pred lastno vest brez olepševanja, brez izgovorov in brez mask.
Pepel, ki ga prejmemo na čelo, ni le simbol minljivosti, temveč opomin na odgovornost. Opomin, da je življenje dar, ki nam je zaupan, ne zato, da bi ga zapravili v praznini, temveč da bi ga živeli pokončno, v resnici in v zvestobi dobrim vrednotam.
Objavljamo zapis Krščanskega Foruma SDS:
Na ta dan še posebej odzvanjajo besede Svetega pisma: »Spominjaj se, človek, da si prah in da se v prah povrneš.« Te besede nas opominjajo, da smo minljivi, da smo krhki in omejeni, a hkrati poklicani k večnosti. Spomni se, človek, da si samo popotnik na poti do večnega Življenja.
Pepel je simbol človekove minljivosti, pa tudi simbol pokore, spokorjenosti in želje po spremembi. Vsak človek nosi svoje slabosti, svoje padce in svoje breme. Kdo ne izkuša trpljenja? Kdo ne pozna dvoma? Kdo ni grešnik? Kristus prihaja prav za človeka v njegovi slabosti. Prihaja, da mu pokaže pot, da mu da moč in upanje. Pogosto v sebi vemo, kaj bi morali spremeniti, pa odlašamo. Postni čas je priložnost, da zberemo pogum in naredimo ta korak.
V času, ki ga živimo, pogosto pozabljamo na bistveno. Svet nas prepričuje, da je pomembno imeti več, biti glasnejši in močnejši od drugih. Toda Pepelnica nas uči drugače. Uči nas, da prava moč ni v hrupu, temveč v tišini vesti. Ni v nadvladi, temveč v služenju. Ni v minljivih zmagah, temveč v zvestobi temu, kar je prav.
Pepelnica je tudi dan posta in odpovedi. Odpoved ni izraz šibkosti, temveč notranje moči. Ko se človek zavestno odpove nečemu, kar ga veseli, krepi svojo voljo in svojo svobodo. Post nas uči discipline, potrpežljivosti in zvestobe. Uči nas, da lažje nosimo preizkušnje življenja in svoj križ.
To je tudi čas poguma. Poguma, da si priznamo svoje napake. Poguma, da odpustimo. Poguma, da začnemo znova. Narodi, skupnosti in posamezniki, ki so pripravljeni pogledati resnici v oči, so tisti, ki imajo prihodnost. Brez resnice ni svobode. Brez odgovornosti ni dostojanstva. In brez vere ni upanja.
Slovenski narod je skozi zgodovino obstal prav zato, ker je znal ohraniti vero, jezik in vrednote tudi v najtežjih časih. Ni nas ohranila moč orožja, temveč moč duha. Ni nas ohranila lahka pot, temveč zvestoba temu, kar smo. Pepelnica nas zato spominja, da prihodnost ni samoumevna. Gradimo jo z vsakodnevno izbiro dobrega, s poštenostjo, z delom in z zvestobo resnici.
Postni čas, ki se začenja, je priložnost za osebno in skupno prenovo. Priložnost, da znova odkrijemo, kdo smo in kam gremo. Priložnost, da utrdimo svojo vero, okrepimo svojo voljo in poglobimo svojo odgovornost drug do drugega in do domovine.
Naj nas pepel na čelu ne spominja le na minljivost, temveč tudi na veličino poslanstva, ki nam je zaupano. Da ostanemo pokončni, ko je težko. Da ostanemo zvesti, ko je lažje odnehati. In da ostanemo ljudje vere, upanja in ljubezni, tudi v času preizkušenj.
Kajti iz ponižnosti raste moč. Iz resnice raste svoboda. In iz vere raste prihodnost.
Spletno uredništvo VIR: Krščanski Forum SDS
