Državni zbor je danes obravnaval vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije o primerih domnevno ukradenih novorojenčkov. Komisijo so sestavljali poslanci Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Socialni demokrati, medtem ko poslanci Levica in Gibanje Svoboda pri njenem delu niso sodelovali.
Predsednica komisije Alenka Jeraj je ob predstavitvi poročila poudarila, da je komisija od svoje ustanovitve aprila 2024 obravnavala 27 primerov domnevno ukradenih otrok, ugotovitve pa so zbrane na skoraj 400 straneh gradiva.
Sistemske pomanjkljivosti in nepopolna dokumentacija
Po besedah Jerajeve je komisija naletela na številne resne nepravilnosti: pomanjkljivo dokumentacijo, neurejene evidence, neskladja pri vpisih rojstev in smrti, vprašljive odreditve obdukcij ter nejasno ravnanje s parafinskimi vzorci. V več primerih še danes ni mogoče ugotoviti, kaj se je z otroki dejansko zgodilo, saj ni podatkov o pokopih niti o krajih, kjer naj bi bili pokopani.
Komisija je na več kot 40 sejah zaslišala številne priče – matere, sorojence, zdravnike, babice, patologe, administrativno osebje, socialne delavce in druge pristojne uradnike. Kljub obsežnemu delu pa noben primer ni bil dokončno razjasnjen, predvsem zaradi časovne omejitve mandata komisije.
Glasovanje, ki je razočaralo
Posebno razočaranje je po besedah predsednice komisije povzročilo glasovanje v Državnem zboru. Poslanci Gibanja Svoboda so glasovali proti vmesnemu poročilu, poslanci Levice pa so se vzdržali. Jerajeva je ob tem poudarila, da komisija ni delovala politično, temveč strokovno in v interesu prizadetih družin.
»Ne gre za nas, ki smo komisijo vodili ali v njej sodelovali. Gre za vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta: ali so ti otroci res umrli? Ali so živi? In če so živi – kje so?« je poudarila.
Predlogi brez podpore
Komisija je predlagala tri ključne sklepe:
-
da se vmesno poročilo posreduje Specializiranemu državnemu tožilstvu,
-
da tožilstvo redno obvešča Državni zbor o napredku preiskav,
-
da se tudi v naslednjem mandatu ustanovi nova komisija, ki bi delo nadaljevala.
Tudi ti predlogi po navedbah Jerajeve niso dobili podpore poslancev Gibanja Svoboda.
»Žalostna sem zaradi mater«
Predsednica komisije je ob zaključku izrazila globoko osebno razočaranje, predvsem zaradi mater, ki so v postopku delile svoje zgodbe v upanju, da bodo po desetletjih negotovosti vendarle izvedele resnico o usodi svojih otrok.
»Težko razumem, kako je mogoče ostati ravnodušen ob takšnih zgodbah. Govorimo o izginulih otrocih in o družinah, ki živijo z vprašanji brez odgovorov,« je dejala.
Dodala je, da jo je zaradi ravnanja nekaterih poslanskih kolegov sram in da bo sama tudi v prihodnje storila vse, kar je v njeni moči, da bi se resnica o teh primerih razjasnila.
Razprava o vmesnem poročilu je tako znova odprla vprašanje, ali ima slovenska politika dovolj posluha za teme, ki presegajo strankarske delitve in zadevajo temeljna vprašanja človeškega dostojanstva in pravice do resnice.
Spletno uredništvo
