Objavljamo zapis Krščanskega Foruma SDS.
Praznik svečnice je eden tistih trenutkov v cerkvenem letu, ki razkrijejo več, kot bi si marsikdo želel priznati. Ni zgolj obred svetlobe, ampak presoja časa, v katerem živimo. Luč, ki jo na ta dan prižigamo, namreč ni nevtralna. Ne prilagaja se razmeram, ne sklepa kompromisov in ne molči takrat, ko bi bilo to politično udobno.
Kristus, prinesen v tempelj, je razglašen za luč narodov. Ne za eno skupino, ne za ideološko manjšino, temveč za vse. In prav v tem je problem sodobnega sveta: univerzalna resnica danes nima več prostora. Nadomestila jo je množica delnih resnic, ki jih določajo centri moči, vplivni mediji in samooklicane moralne avtoritete.
Darovanje v templju govori o redu. O tem, da življenje ni naključje in da človek ni merilo vsega. Današnja družba pa ta red sistematično razkraja. Pod pretvezo napredka in osvobajanja se rušijo temeljni stebri: družina, spoštovanje življenja, odgovornost med generacijami in pripadnost skupnosti. Namesto tega dobivamo kult individualizma, kjer je edina zapoved: jaz, tukaj in zdaj.
Starček Simeon v evangeliju ne olepšuje. Pove, da bo ta otrok znamenje nasprotovanja. In zgodovina mu daje prav. Kjerkoli se krščanstvo umakne iz javnega prostora, praznine ne zapolni svoboda, temveč ideologija. Evropa je danes šolski primer tega procesa. Zavrgla je svoje krščanske korenine, nato pa presenečeno opazuje, kako izgublja samozavest, identiteto in prihodnost.
Ni naključje, da so prav krščanski simboli danes tarča posmeha in izrinjanja. Ne zato, ker bi bili nevarni, ampak ker so opomin. Spominjajo, da obstaja merilo, ki ni odvisno od trenutnih političnih vetrov. Da obstaja resnica, ki je ni mogoče preglasovati. In to je za ideološke projekte vedno moteče.
Svečnica zato ni praznik tihe zasebnosti, temveč javne odgovornosti. Vera, ki se umakne v zakristijo, postane folklora. Vera, ki pa se brez razmisleka zlije s politiko, postane orodje. Med tema dvema skrajnostma pa obstaja tretja pot: jasna, pogumna in razumska prisotnost v javnem prostoru.
Današnja kriza ni le gospodarska ali politična. Je predvsem duhovna. Demografski zlom, razpad solidarnosti in vse večja razklanost niso naključni pojavi, temveč posledica izgube orientacije. Družba, ki ne ve, kaj je vredno varovati, na koncu ne zmore zaščititi ničesar.
Svečnica nas zato postavlja pred izbiro. Ali bomo luč še naprej skrili, da ne bi koga užalili, ali pa bomo priznali, da brez nje ni prihodnosti. Luč ni agresivna, a je nepopustljiva. Ne sili, a razkriva. In ravno zato je danes tako zelo potrebna.
Vprašanje ni, ali bo luč svetila. Svetila bo. Vprašanje je, ali bomo imeli pogum stati na njeni strani.
Spletno uredništvo VIR: Krščanski Forum SDS
