Iz vladnih krogov je pogosto slišati, da slovensko gospodarstvo beleži rekordne rezultate in da državi še nikoli ni šlo tako dobro.
A uradni podatki kažejo precej manj optimistično sliko. V zadnjem letu dni je slovensko gospodarstvo izgubilo 7.360 delovnih mest, kar potrjuje opozorila gospodarstvenikov, da se razmere zaostrujejo. O pomenu teh trendov smo povprašali dr. Andreja Umeka, ki meni, da bi morala biti ustavitev padanja zaposlenosti ena ključnih nalog prihodnje vlade.
Na pomen številk je opozoril tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je zapisal, da aktualna vlada Slovenijo z antireformnimi ukrepi hitro potiska v resno gospodarsko in socialno krizo. Po njegovih besedah podatki ne dopuščajo olepševanja – razkorak med politično retoriko in realnostjo se povečuje.
Že v predvolilnem času je bilo jasno, da vlada Robert Golob ne vidi nizkih davkov kot razvojno prednost. Premierjeva izjava, da osebno nizkih davkov ne potrebuje, ker bi denar sicer “zapravljal za neumnosti”, je postala simbol odnosa do podjetništva. V praksi so temu sledili ukrepi, ki so gospodarstvo obravnavali kot vir, ki ga je mogoče vedno znova dodatno obremeniti.
V tem mandatu je vlada uvedla več novih davkov in prispevkov. Med bolj izpostavljenimi je tako imenovana božičnica oziroma zimski regres, ki so ga delodajalske organizacije ostro kritizirale. Opozarjale so, da bo dodatna obremenitev za številna podjetja prevelika in da bodo strošek prenesla v prihodnje leto z nižjim rednim regresom. A to je bil le eden izmed ukrepov. Dodati je treba še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se sicer še ne izvaja, ter vrsto drugih finančnih in administrativnih bremen.
Poleg davkov se je povečala tudi birokracija. Administrativni postopki so počasnejši, zahtevnejši in manj predvidljivi, kar neposredno vpliva na konkurenčnost podjetij. Zato ne preseneča, da se številna podjetja odločajo za selitev sedeža poslovanja v tujino – najpogosteje na Hrvaško ali v druge države Balkana, kjer je poslovno okolje manj zapleteno.
Statistični podatki razkrivajo še eno skrb vzbujajoče dejstvo: medtem ko se število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšuje, javni sektor raste. V zadnjem letu je gospodarstvo izgubilo 7.360 delovnih mest, javni sektor pa jih je pridobil 4.308. To pomeni, da se zmanjšuje število tistih, ki polnijo državno blagajno, hkrati pa narašča število tistih, ki so od nje odvisni – proces, ki je dolgoročno nevzdržen.
Na to nevarnost je opozoril tudi Janša, ki poudarja, da javni sektor sicer potrebujemo, vendar le v ravnotežju z realnim gospodarstvom. Če se to ravnotežje poruši, po njegovih besedah sledita dve posledici: najprej previsoki davki zadušijo gospodarski razvoj in kljub višjim stopnjam prinesejo manj proračunskih prihodkov, nato pa se vse več javnega denarja porabi za plače, ne da bi ostalo dovolj sredstev za investicije, modernizacijo in izboljšanje storitev – zlasti v zdravstvu.
Slika, ki se izrisuje, je zato precej drugačna od vladnih zagotovil. Številke kažejo, da se Slovenija ne sooča s časom gospodarskega razcveta, temveč z resnimi strukturnimi težavami, ki jih brez spremembe politike ne bo mogoče odpraviti.
Spletno uredništvo
