Način, kako sta Slovenska tiskovna agencija (STA) in Radiotelevizija Slovenija poročali o nedavnem nastopu predsednika vlade Roberta Goloba v Državnem zboru, odpira resna vprašanja o vlogi javnih medijev.
Nekritično povzemanje premierjevih izjav o domnevnih izjemnih uspehih vlade in uvrstitvi Slovenije med najuspešnejša gospodarstva sveta kaže na nevaren zdrs iz obveščanja v politično promocijo.
Golobove trditve so bile v osrednjih informativnih oddajah in povzetkih predstavljene kot dejstva, brez preverjanja, dodatnega konteksta ali soočenja z relevantnimi podatki. Posebej izpostavljena je bila izjava, da naj bi Slovenija sodila med devet najuspešnejših gospodarstev na svetu, kar naj bi potrjevala analiza britanskega medija The Economist. Javnost pa ni izvedela, za kakšno analizo gre, kakšne kazalnike vključuje in ali sploh meri splošno gospodarsko uspešnost države.
Ker sta javna medija premierjevo izjavo povzela brez vsakršne distance, smo se za preverjanje obrnili na ekonomista dr. Štefana Šumaha in predsednika Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevža Tomšiča.
Ekonomist: trditev ne zdrži resne presoje
Dr. Štefan Šumah je bil pri oceni izjemno jasen. Na vprašanje, ali Slovenija dejansko sodi med najuspešnejša gospodarstva sveta, je odgovoril brez ovinkarjenja: »To absolutno ne drži.« Pojasnil je, da je omenjeno lestvico videl, a da gre za metodološko vprašljivo razvrstitev, po kateri naj bi bilo celo Portugalsko na vrhu, medtem ko naj bi severne države EU sodile med manj uspešne.
Po njegovem mnenju Slovenija na številnih mednarodnih lestvicah v zadnjih letih prej nazaduje kot napreduje, kar velja tudi za indeks demokracije. Opozoril je še, da trenutna gospodarska rast temelji predvsem na visoki državni porabi in potrošnji prebivalstva, kar dolgoročno ni vzdržno. »Ko se bo poraba fizičnih oseb zmanjšala, bo slika povsem drugačna,« je poudaril.
Šumah je zavrnil tudi premierjevo samohvalo o Sloveniji kot privlačni destinaciji za vlaganja v znanje. Po njegovih besedah ni zaznati prihoda večjih tehnoloških investitorjev, nasprotno – nekatera podjetja celo selijo dejavnosti v druge države regije.
Ko politična izjava postane medijsko dejstvo
Po mnenju dr. Matevža Tomšiča problem ni zgolj v neresničnosti trditev, temveč v načinu poročanja. Opozoril je, da obstaja bistvena razlika med poročanjem, da je politik nekaj izjavil, in tem, da se ta izjava predstavi kot realno stanje. »Težava nastane, ko mediji opustijo distanco in politično izjavo povzamejo kot dejstvo,« je poudaril.
Takšna praksa po njegovih besedah v Sloveniji ni nova, je pa v zadnjem obdobju posebej izrazita. Tomšič opozarja na očitno dvojna merila: v času prejšnjih vlad so mediji negativne ugotovitve mednarodnih analiz poudarjali in politizirali, danes pa se neugodne ugotovitve pogosto zamolčijo ali relativizirajo.
»Politiki si lahko privoščijo pretirane ali neresnične izjave prav zato, ker vedo, da jih velik del medijev ne bo preverjal,« meni Tomšič in dodaja, da gre za sistematično opuščanje novinarske odgovornosti.
Vprašanja brez odgovorov
Zaradi resnosti problema smo se z vprašanji obrnili tudi neposredno na STA. Zanimalo nas je, ali so premierjeve trditve pred objavo preverili, ali se zavedajo, da povzemanje političnih izjav v naslovih brez konteksta lahko pomeni širjenje zavajajočih informacij, ter kako razumejo svojo vlogo – kot pasivnega prenašalca izjav ali kot javno institucijo z dolžnostjo kritičnega in celovitega obveščanja.
Odgovori na ta vprašanja bodo pokazali, ali javni mediji svojo vlogo še vedno razumejo kot varovalo javnega interesa – ali pa kot megafon aktualne oblasti.
Spletno uredništvo
