Splošno sodišče EU je delno ugodilo tožbi evropskega poslanca dr. Milana Zvera (EPP/SDS) proti Evropski komisiji, ki je zavrnila razkritje dokumentacije v povezavi z obiskom takratne podpredsednice Komisije Věre Jourove na Ustavnem sodišču RS marca 2023.
Gre za prvi primer, da je evropski poslanec uspel s tožbo proti Komisiji – in to zaradi zavračanja pravice do informacij. Sodba predstavlja precedens, ki po Zverovih besedah krepi transparentnost evropskih institucij.
Zver: “Velika zmaga – tudi za EU”
Na novinarski konferenci v Ljubljani je dr. Zver poudaril, da je sodba pomembna zmaga:
»Dobili smo pravico do vpogleda v ključno točko opomnika komisarke Jourove – v zvezi z njenim srečanjem s predsednikom ustavnega sodišča.«
Zver meni, da so dokumenti jasni: obisk je bil politične narave, komisarka pa je po njegovih besedah vplivala na odločanje Ustavnega sodišča o zakonu o RTV Slovenija.
»Gre za eklatanten primer političnega delovanja uradnice, ki bi morala biti nevtralna.«
Ocenjuje, da sodba pomeni tudi kritiko delovanja uradnikov in komisarjev, ki so prezrli javno odgovornost in transparentnost. Komisija bo morala razkriti zahtevane dokumente v dveh mesecih.
Janša: “Precedenčni udarec Evropski komisiji”
Predsednik SDS Janez Janša je poudaril večplastnost sodbe. Najprej gre za redkost – da poslanec premaga Komisijo, ki ima na voljo neomejene vire.
»Gre za blamažo Evropske komisije, še posebej, ker se pogosto sklicuje na ‘vladavino prava’.«
Oster je bil do Jourove:
»Z dokumentom ‘Kaj hočemo od Accetta’ je bila komisarka zalotena pri nedopustnem početju. Nihče ne počrni besedila, če v njem ni nič spornega.«
Poleg tega je izpostavil, da je Ustavno sodišče po obisku komisarke spremenilo svojo predhodno odločitev glede zakona o RTV – kljub obljubi, da bo končno razsodbo sprejelo prednostno.
»Dve leti pozneje o zakonu še vedno ni odločitve. To je popolna ignoranca do slovenske javnosti.«
Kritika slovenskega Ustavnega sodišča
Janša je oster tudi do domačih institucij. Poudaril je, da ni primera, da bi katerikoli evropski komisar obiskal ustavno sodišče druge članice EU z dokumentom, naslovljenim “Kaj hočemo od njih”.
»Tako ravnanje kaže na popolnoma nesuveren odnos institucije, ki bi morala biti varuh ustave in pravne države.«
Po njegovih besedah bi moral predsednik Ustavnega sodišča, ki je sprejel tak pogovor, razmisliti o odstopu:
»Ko bo razkrito, kaj točno piše v zakriti alineji, bo čas, da zapusti funkcijo – v korist ugleda te institucije.«
Sodba z evropskimi posledicami
Sodba ima širši pomen tudi za Evropsko unijo, saj kaže na nevarnosti političnega vmešavanja Komisije v nacionalne pravne postopke. Dr. Zver in Janša opozarjata, da zadeva presega slovenski kontekst: gre za vprašanje pravne države v EU.
Oba sogovornika sta napovedala nadaljnje korake za razkritje preostalih dokumentov. Čeprav sodba ni v celoti ugodila Zverovim zahtevam, predstavlja po njunem mnenju jasen mejnik v boju za večjo preglednost evropskih institucij.
Medtem pa v Sloveniji ostaja odprto vprašanje: Kdaj bo Ustavno sodišče dokončno razsodilo o ustavnosti zakona o RTV Slovenija?
Spletno uredništvo
