Razprava o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi je še en dokaz popolne zakonodajne zmede in ignorantskega odnosa koalicije do opozicije, stroke in ljudi na terenu.
Minister Maljevac sicer rad ponavlja, da je dolgotrajna oskrba “živ sistem”, a realnost je precej bolj kaotična – zakon z 71. členi ima kar 50 resnih pripomb zakonodajno-pravne službe, pa tudi te še vedno niso odpravljene.
Tik pred sejo ministrstvo pošlje 16 novih amandmajev. Nato sledijo še dodatnih 50 s strani koalicije. Kako naj poslanci v takšnih pogojih sploh vedo, o čem razpravljajo? Kdo še obvladuje vsebino zakona? Gotovo ne minister, ki je sam prejel amandmaje le nekaj minut pred razpravo.
Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da stroka ostaja preslišana – predlogi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije niso bili upoštevani. Predloge opozicije pa koalicija zavrača po avtomatizmu, zgolj zato, ker prihajajo iz napačne politične smeri – tudi če gre za identične rešitve, ki jih kasneje koalicija sama vloži.
Realnost je jasna: dolgotrajna oskrba brez kadra, sredstev in vsebine ne bo delovala. In vsi lepo zveneči stavki iz ust predsednika vlade o “začetku izvajanja zakona” ostajajo prazne politične parole. Prava oskrba na domu pa za večino ljudi ostaja nedosegljiva.
Zakon je napisan nepregledno, dopolnjen na hitro, amandmaji letijo tik pred razpravami, uporabniki pa še vedno čakajo na pomoč. Vse to kaže na eno: ne gre za resno reformo, ampak za politični PR.
In ko politika postane bolj pomembna kot človek v stiski, smo kot družba na napačni poti.
Spletno uredništvo
