V organizaciji Gospodarsko-podjetniškega foruma Slovenske demokratske stranke je v Velenju potekalo pogovorno omizje z naslovom: So energetiki v Šaleški dolini šteti dnevi?
Kot je uvodoma povedal predsednik Strateškega sveta za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, se slovensko gospodarstvo nahaja na prelomnici in se mora soočiti z izzivi, ki so pred nami.
ot je dejal Počivalšek, nas trije ključni gospodarski kazalci našega zdravja opozarjajo na velike težave, ki so pred nami. In sicer: produktivnost, ki pada, kar ogroža našo konkurenčnost na mednarodnih in svetovnih trgih; šibka rast BDP, ki je daleč od ambicij, ki bi jih morali imeti; in pa padanje industrijske proizvodnje, kar kaže na nujnost inovacij in strukturnih sprememb. Kot je dejal Počivalšek, so ti trendi zaskrbljujoči in predstavljajo šibko osnovo za dolgoročen razvoj. Dejstvo je, da je Nemčija v težavah, da ni samo kihnila. Kot je poudaril Počivalšek, moramo ukrepati hitro – ne danes, že včeraj bi morali začeti z ukrepi na tem področju. Država je, kot je dejal, dolžna ustvariti pogoje za konkurenčno delovanje slovenskega gospodarstva, saj več kot 80 odstotkov blaga in storitev izvozimo. Vlada bi morala ustvarjati pogoje, da se gospodarstvo razvija. Kot je dejal, moramo odpraviti bedarije, ki so bile narejene.
V nadaljevanju je Dušan Mramor, nekdanji finančni minister, dejal, da ima Slovenija v tem trenutku več problemov, ki se jih morda ne vidi dobro, ker so relativno dobro zakriti. Kot eno glavnih težav je izpostavil dejstvo, da se delo v Sloveniji ne izplača, saj imamo številne kombinacije socialnih transferjev in pravic, pri katerih se bolj splača, da je cela družina doma. Kot je dejal Mramor, bo to problem. Zaenkrat še ni, a ko bo to preplavilo Slovenijo, bo velik problem. Nato je spregovoril o situaciji v Nemčiji, ki je gospodarski motor za Evropo, tudi za Slovenijo. Kot je dejal, pričakuje, da bo hudo, sploh če ne bomo imeli vlade, ki bo enostavno naredila, kar mora. Ne le, kar bi bilo prijazno in lepo, ampak tudi tisto, kar se mora, kar je težko. Če takšne vlade ne bo, bo hudo, je dejal Mramor, a hkrati poudaril: »Nikoli ne smeš zamuditi priložnosti, ki ti jo prinese dobra kriza.«
Aleksander Mervar je v nadaljevanju spregovoril o uvozni odvisnosti električne energije. Ob tem je napovedal, da drugega bloka jedrske elektrarne po njegovi oceni ne bo pred letom 2045 ali 2050. V Sloveniji pa se vse dogaja le na individualnih sončnih elektrarnah. Ob tem je opozoril, da nihče na svetu še ni dokazal, da lahko z obnovljivimi viri obvladuješ elektroenergetski sistem, in da je tudi zaradi tega, zaradi zelenega prehoda, razpadla vlada v Nemčiji.
Branko Meh je poudaril, da so Velenje zgradili rudarji, da je to rudarsko mesto, na kar so Velenjčani ponosni. Dodal je, da ne razume tistih, ki z lahkoto govorijo, da bodo zaprli premogovnik in TEŠ 6. Ob tem je dejal, da so ljudje, ki danes zapirajo TEŠ in premogovnik, tudi proti jedrski elektrarni, česar ne razume. Poudaril je, da enostavno moramo imeti lastne vire energije, saj vsa industrija in celotno gospodarstvo, veliko in malo, ne moreta delovati brez elektrike. Zaprtje premogovnika in TEŠ 6 pomeni izgubo delovnih mest za Velenje, pa tudi za celotno Slovenijo, saj moramo upoštevati še vse kooperante in podizvajalce po vsej Sloveniji.
Branko Sevčnikar je spregovoril o interventnem zakonu. Kot je dejal, je v njem veliko nevarnosti in da zaprtje premogovnika in TEŠ 6 ni sprejemljivo za Šaleško dolino.
Zdravko Počivalšek je poudaril, da gospodarstvo rabi zanesljivo oskrbo z energijo in energijo po konkurenčnih cenah. Kot je dejal, si je po zdravi kmečki pameti že v preteklosti prizadeval, da bi imeli TEŠ 6 najmanj do začetka obratovanja NEK 2. V tem trenutku pa imamo težave na obeh koncih. Po njegovih besedah razume, da je ta tematika vroča in da je bilo pri nastanku TEŠ 6 veliko manipulacij. Dodal je, da moramo poskrbeti za to, da bo TEŠ 6 rezerva – dokler nimamo rešitve, mora biti vsaj v obliki, da ga lahko takoj zaženemo. Opozoril pa je, da se je v Šaleški dolini vseeno treba zavedati, da bo enkrat konec proizvodnje premoga, zato je treba že danes začeti strateško razmišljati, kako to področje transformirati, da bo tudi jutri lahko dobro živelo naprej.
Mramor je ob tem dejal, da je treba v Šaleški dolini to vzeti kot priložnost in da bi morali od vlade zahtevati, da pripravi programe za prestrukturiranje, saj je to proces, ki ga je težko peljati. Še enkrat je poudaril, da je kriza lahko tudi priložnost. V nadaljevanju je Mramor predstavil tudi analizo, akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, tako imenovano Biblijo slovenskega gospodarstva.
Celotno pogovorno omizje si lahko ogledate na tej povezavi.
Spletno uredništvo
