V državnem zboru je potekala 46. izredna seja, na kateri so poslanci odločali o rebalansu proračuna in zakonu o ukrepih za odpravo posledic neurij. Poslanska skupina SDS je opozorila na pomanjkljivosti in stranpoti zakona, zato se je o njem na glasovanju vzdržala, niti eden od podanih predlogov poslancev SDS k omenjenem zakonu pa ni bil sprejet.
V nadaljevanju objavljamo stališče, ki ga je na seji predstavil poslanec Zvonko Černač.
Slovenija je po zadnji ujmi stopila skupaj.
Ne samo ljudje, narod, tako kot pri osamosvojitvi, pač pa tudi celotna slovenska politika.
Pred tremi tedni smo vsi skupaj soglasno sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
V SDS smo kljub pomanjkljivostim zakon soglasno podprli, odpovedali smo se razpravi, vladajoči koaliciji smo dan kasneje zagotovili sklepčnost pri odločanju, po tistem pa ponovno obuli škornje, vzeli v roke lopate in šli pomagat ljudem pri odpravi posledic.
Že takrat je bilo namreč jasno, da bo potreben nov zakon, ki ga obravnavamo danes. Pa tudi ta ne bo zadnji.
Glede zakona v SDS podpiramo vse ukrepe, ki govorijo o administrativnih razbremenitvah, ki omogočajo hitrejšo izvedbo potrebnih sanacijskih in obnovitvenih del na prometni, energetski, komunalni in ostali infrastrukturi.
Podpiramo tudi vse ukrepe, ki ljudi razbremenjujejo posameznih stroškov zato, ker posamezne infrastrukture oz. storitev ne morejo uporabljati; podpiramo znižan DDV za gasilce in številne ostale ukrepe, ki jih prinaša zakon.
Včeraj smo predlagali še dodatne oprostitve za posameznike, kmete, podjetja, znižan DDV na energente ter dodatno pomoč za gasilska društva.
Nobeden od teh predlogov s strani vladajoče koalicije ni bil sprejet. Od 53 predlogov sta bila sprejeta dva, noben ključen.
PV je danes govoril , da je potrebno najprej pomagati najbolj prizadetim, to so ljudje. S tem se strinjamo, vendar je včeraj njegova večina zavrnila predlog o pomoči tistim, ki so ostali brez domov in sicer je bil naš predlog v višini do 250.000 evrov nepovratnih sredstev za posamezno stanovanjsko hišo.
Danes je PV dejal, da je potrebno postrgati vse finančne vire, pa je včeraj njegova ministrica zavrnila naš predlog, da se del dohodnine, ki jo ljudje ne namenijo prostovoljnim organizacijam, ne deli na podlagi razpisa katerega namen je »zagotovitev podpornega okolja nevladnim organizacijam za krepitev njihovih zmogljivosti na področju zagovorništva, organizacijskega razvoja in krepitve čez sektorskega sodelovanja, povezovanja in vzpostavljanja partnerstev z namenom reševanja družbenih izzivov preko sofinanciranje ene horizontalne mreže, dvanajstih regionalnih stičišč in ene mreže za prostovoljstvo«, ki ga je teden dni pred naravno ujmo objavilo MJU in na podlagi katerega bo razdeljenih dobrih 6 mio evrov. Poenostavljeno povedano: gre za financiranje trenutne provladne civilne družbe, ne pa tistih prostovoljcev, ki pomagajo pri odpravi posledic ujme.
Zavrnjen je bil predlog, da se ta razpis prekine in ta sredstva in številna ostala namenijo gasilcem in ostalim, ki so pomagali in bodo še pomagali na območjih, ki jih je prizadela ujma.
Predlagali smo, da se ljudi v tem trenutku dodatno ne obremenjuje in ne posega v njihove žepe z dodatnimi dajatvami, kot je prisilna uzakonitev solidarnostnega prispevka, ker za to v trenutku, ko ocena škode ni znana, ni nobene potrebe.
Poleg tega so ljudje v preteklem mesecu izkazali izjemno solidarnost. Številni niso opravili samo ene ali dveh delovnih sobot na prizadetih območjih, pač pa tudi številne nedelje. Z donacijami so bila zbrana znatna sredstva in bodo tudi v bodoče. Uvedba dodatne prisilne dajatve je žalitev za številne posameznike, dodatno pa bo prizadela tudi vse, ki so že tako prizadeti zaradi te naravne ujme.
PV je takoj po ujmi govoril, da škoda presega 500 mio evrov, nekaj dni kasneje je govoril o dveh, treh milijardah, danes pravi, da bo znašala 7 milijard evrov. Verjetno nobena od teh ocen ne drži, ker ocene škode ni. Vse so samo špekulacije. Na drugi strani pa je znano, s koliko sredstvi za odpravo, sanacijo in obnovo Slovenija trenutno razpolaga. Po tistem, ko je vlada včeraj sprejela odločitev, da zaprosi za 747 mio evrov dodatnih evropskih sredstev iz NOO od razpoložljivih slabih 3 mlrd evrov, po rebalansu, po današnji napovedi PV, da bo prerazporejenih v okviru kohezijske ovojnice za 800 mio evrov in upoštevaje ostale razpoložljive vire, ta sredstva presegajo 3 milijarde evrov.
Nobene potrebe torej ni, da bi v tem trenutku dodatno posegali v žepe ljudi.
SDS kot opozicijska stranka ne kolesari okoli parlamenta, ko so drugi na oblasti. Pričakovali smo, da bo sedanja oblast, ki ni zmogla konstruktivne drže, ko je bila v opoziciji in je šlo za neko drugo krizo, zmogla konstruktivno držo vsaj tokrat, ko je na oblasti in bo prisluhnila ter podprla dobre predloge opozicije oz. SDS.
Ne bi bilo prav, da tega zakona ne sprejmemo soglasno. Odločitev o tem, kako bomo glasovali, pa dajemo v roke Golobovi koaliciji. Ključni sta dopolnili k 98. in 99.členu zakona. Dokler ne bodo postrgani oz. prerazporejeni vsi ostali viri, ki so na voljo, ni mogoče uvajati nobenih dodatnih prisilnih davkov in dajatev, še posebej ne zato, ker bodo obremenili tudi tiste, ki so že itak najbolj prizadeti.
Spletno uredništvo
