Srečanje krajanov, ki je potekalo minuli teden v Kulturnem domu v Šoštanju na pobudo občanov in občank Šoštanja in Sveta Krajevne skupnosti (KS) Šoštanj, je izzvalo precej nezadovoljstva in nestrinjanja z načinom postopanja lokalne skupnosti pri pogajanju o višini cene toplotne energije in glede neizplačanih odškodnin za degradirano okolje Šaleške doline.

Pereča problematika je bila izpostavljena že na izredni seji Svetov občin Šoštanj in Velenje 18. maja, kljub tej seji pa odgovorov še vedno naj ne bi bilo.

Urška Kurnik, predsednica Sveta KS Šoštanj, ki je srečanje povezovala, je nanizala nekaj ključnih dejstev navezujočih se na Šaleško dolino. Prebivalci Šaleške doline po njenih besedah živijo v manj vrednem okolju, kjer smrad izza ovinka opozarja na jamo, pojavlja se tresenje tal, sonce dolino manj obsveti, sliši se hrup. Opozorila je na družbo izven krajev šaleške doline, ki dolini narekuje prihodnost. Izpostavila je tudi zanimivo dejstvo, da so lani v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) beležili rekordno proizvodnjo; sedaj pa se občanom zvišuje ogrevanje, odškodnina za degradirano okolje pa ni bila izplačana.

Župan Darko Menih o obljubah in sporazumih

Darko Menih, župan občine Šoštanj je povedal, da so izgradnjo bloka 6 TEŠ vsi podpirali. Dejal je, da je bilo obljubljenega veliko, med tem na primer znižanje toplotnega ogrevanja zaradi cenejšega izkoristka premoga, povečanje zaposlitev- nova delovna mesta v nadomestnih obratih TEŠ, možnosti zaposlitev v turizmu- projekt mesto na vodi, pridobivanje čiste energije s pretočnostjo med jezeri zaradi razlike v gladinah, izgradnja stanovanjskih kapacitet v naselju Metleče ter vlaganje sponzorskih sredstev za športno in kulturno dejavnost.

Darko Menih, Foto: youtube.com

Izpostavil je dva odškodninska sporazuma, prvega iz leta 2007, ki takrat s strani HSE ni bil podpisan in drugega iz leta 2014, ki naj bi veljal vse do izgradnje bloka 6; odškodnina ali renta naj bi se izplačevala do konca obratovanja rudnika oziroma TEŠ, kar pomeni do leta 2054. Darko Menih je bil mnenja, da je ključen problem pri podpisu sporazuma nastal predvsem zaradi menjav direktorjev v TEŠ. Prva tri leta je bila odškodnina po besedah župana občine Šoštanj izplačana, odškodnina v višini 2 milijona in sto tisoč evrov, ki občini Šoštanj pripada po podpisanem sporazumu iz leta 2016, pa ni bila izplačana.

 

“Skupek odškodnin s strani TEŠ in Premogovnika Velenje je znašal 18 milijonov 114 tisoč evrov. Pripravljen pa je bil tudi že dogovor o odškodnini v paketu s toploto, vendar pa so z odstopom takratnega direktorja HSE vsa prizadevanja padla v vodo,” je povedal župan občine Šoštanj Darko Menih in nadaljeval: »Premogovnik dolino uničuje in izkopava, zaradi degradacije prostora so v dolini slabši pogoji bivanja, zato ni prav, da je dolina sedaj, kljub podpori izgradnje bloka 6, kaznovana.”

 

Viktor Drev intenzivnih pogovorih s HSE v lanskem letu

“Ko je bil dogovor do te mere pripravljen, da občine dobijo odškodnino, v tej bi bila tudi subvencionirana toplota, so se občine strinjale s ceno toplote 14 evrov. Ta dogovor je po odstopu direktorja Skubina padel v vodo,” je pojasnil podžupan občine Šoštanj Viktor Drev.

“Zadnji sestanek v TEŠ je bil pogreb za občino. Pogajanja o toploti se še nadaljujejo,” je dodal Drev in poudaril, da bi bilo potrebno pripraviti zakon o zapiranju rudnika.

“Občini Šoštanj in Velenje še vedno nista dvignili cene končnim uporabnikom, čeprav je TEŠ s 1. majem Komunalnemu podjetju Velenje (KPV) že dvignil ceno na 17,25 evrov za megavatno uro brez DDV na pragu TEŠ. Gorenje tako po novi ceni plača toploto za 300 tisoč evrov več na leto, 80 tisoč evrov več letno pa Terme Topolšica,” je zaključil Viktor Drev.

Viktor Drev, Foto: www.sostanj.si

Gašper Škarja je povedal, da za celotni strošek povprečno pomeni od 20 do 25 odstotni dvig za končnega uporabnika. 

“Za povprečno stanovanje dvig cene pomeni med 100 do 150 evrov dodatno na leto, za stanovanjsko hišo nekje od 200 do 300 evrov letno, za industrijo pa je odvisno od velikosti.

 

Po besedah Branka Debeljaka obstajata dva razloga za dvig cene toplotne energije

Prvi naj bi bil ta, da je v preteklosti, ko je bila cena toplotne energije 11 evrov, TEŠ toplotno energijo proizvajal na blokih ena do pet, katerih amortizacija je bila zaradi starosti nizka. Blok štiri in pet sta imela precej nižji izkoristek (34%) kot ga ima blok 6 (43%), katerega investicija pa je bila visoka.

“Izbrana je bila metodologija o pošteni razdelitvi učinkov med elektriko in toploto, rezultat te metodologije pa je cena 17,25 evrov za megavatno uro. Razlika, ki nastane pri izračunu, nastane zaradi razlike v amortizaciji.”

Dodal je, da je strategija za vnaprej takšna, da vključuje ponovno reaktivacijo bloka 5 (nekje do 1. januarja 2019) s čistejšimi izpuhi kot jih ima sedanji blok 4. Če upoštevamo besede Debeljaka, da je cena odvisna od amortizacije, pa bi bilo pričakovati, da bo ob ponovni reaktivaciji bloka 5 cena toplotne energije sorazmerno nižja.

“Drugi razlog za dvig cene toplotne energije pa je odločitev pri lastniku, da ne bo več toleriral subvencioniranja toplote, in je zahteval od TEŠ, da se izračuna neka komercialna cena, ki bo pokrivala lastne stroške. V preteklosti je bilo več stroškov prenesenih na elektriko, zato da se je zagotovila nižja cena toplotne energije, sedaj pa tako ne gre več,” je pojasnil Debeljak.

Dodal je še, da je cena 17,25 evrov takšna tudi zato, ker se zahteva sto odstotna zanesljivost.

“Če bi bila zanesljivost manjša, ne bi bilo treba v kalkulacijo všteti plinskih turbin, ki prinesejo približno dodatna 2 evra.”

Gost iz dvorane je odgovorne opozoril, da so imeli škarje in platno v rokah pred desetimi leti, ko bi lahko sprejeli zakon, “vpletene” v pogajanja pa je obtožil malomarnosti.

Cvetka Tinauer je bila kritična predvsem do odnosa lokalne skupnosti do projekta bloka 6

Cvetka Tinauer, Foto: SŠGZ

“Ali je kdo že dal služnostno pravico na lepe oči? Občina je dala gradbeno dovoljenje ne da bi poskrbela za prebivalce občine,” je bila jasna.

Izpostavila je, da je glavne v TEŠ nastavila država, ti pa delajo v državnem imenu. Pojasnila je, da gospodarstvo dvigu cene toplote nasprotuje, saj jih že tako bremeni preveč davkov.

“V SAŠA regiji prevladuje predelovalna industrija, ki je izvozno naravnana in mora biti konkurenčna,” je pojasnila.

Poudarila je še, da mora KS na pogajanja povabiti predstavnike vlade, saj lahko samo oni podajo prave odgovore.

“Institucija, ki ni pravno poskrbela za nas, je naredila največjo škodo. Občina Šoštanj je dolžna poskrbeti, da se toplotna energija niti za cent ne dvigne, naslednji za to pa sta HSE in država,” je zaključila. 

 

Uredništvo