Morda bi se morali res bolj pogosto vprašati:
– podpiram proteste, ki uničujejo, razbijajo in so huliganski na nek način,
– mi je vseeno kako živi in preživi nekdo drug,
– se cepim zgolj za svoje zdravje ali tudi za zdravje mojih staršev,
– mi je vseeno, če jutri umrejo vsi moji starejši svojci,
– mi je tudi vseeno, če mediji lažejo – zaradi tega sem bolj varen – vsi tako mislijo,
– kaj si v resnici želim – svobode ali zdravja – če ne bom zdrav mi svoboda ne bo pomenila ničesar,
– kaj je sploh svoboda – to, da vržeš granitno kocko v policista, ki ga doma čaka družina in opravlja zgolj svoje delo,
– to, da razbijaš po mestu, ki so ga gradili tvoji starši,
– kaj je svoboda – ali ni to občutek v tebi, da lahko delaš in z delom potešiš svoje sanje,
– mar ni svoboda tudi to, da lahko voliš katerokoli stranko v Sloveniji, s katero imata vsaj približno enak program, ki ga želiš uveljaviti,
– je mar svoboda uničevanje in potem ponovna izgradnja uničenega,
– je svoboda nasilništvo.
Pri navedkih bi morali biti vprašaji, pa jih ni – ker protestniki natanko to delajo, pa v resnici nikogar od medijev to ne zanima in se tudi nihče ne sprašuje, če je prav.
Poglejmo še človekove pravice:
– je človekova pravica ovirati delavce, ki so na poti domov z dela,
– je človekova pravica poškodovati policista, ki je na delu,
– je človekova pravica zdravstveno ogrožati drugega,
– je človekova pravica kričati po ulicah, razbijati skupno premoženje, nositi tuje zastave in simbole,.. – je to res pravica.
Tudi tu ni vprašajev, ker je to pač razmišljanje domoljuba, ki mu je ljuba SLOVENSKA zastava, SLOVENSKI grb in ki spoštuje zakonodajo svoje države.
Za varnost sodržavljanov pa poskrbi tako, da SPOŠTUJE tudi priporočila stroke.
Vprašajte se in dodajte vprašaje!…
Mikki
