Vlada se zaveda birokratskih ovir, ki so v naši državi zavora razvoju. Prav zaradi tega se želi znebiti nesmislov po potrebni birokraciji.
Gradivo o tej tematiki, ki so ga prejeli na sejo vlade so resno obravnavali in tudi sprejeli. Takole pojasnjujejo:
“Namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir.
Le zakonodaja, ki je najmanj obremenjujoča, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in odprtost trga, izboljšuje standard državljanov in povečuje transparentnost.”
In še:
“Cilj predloga zakona ostaja enak, to pa je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja.”
Če povemo bolj preprosto in razumljivo:
– nekaj obstoječih podzakonskih predpisov in tudi zakoni bodo izbrisani, ker že sedaj ne veljajo več,
– osnovni cilj te nove ureditve je v tem, da se državljani počutijo svobodnejši in manj omejeni s predsodkom, da vedno nekaj delajo narobe.
Ali kot so strokovno pojasnili:
“Cilj predloga zakona je prek krepitve spoštovanja načel pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo in ter jasnosti in določnosti predpisov prečistiti slovenski pravni red ter v Republiki Sloveniji okrepiti vladavino prava. Hkrati je cilj predloga zakona na zakonski ravni udejanjiti nenapisano ustavno načelo, da Ustava posameznikom dopušča vse, česar veljavni pravni red Republike Slovenije izrecno ne omejuje ali prepoveduje, kar je mogoče le tako, da se veljavni pravni red zameji tako po svojem obsegu kot po svoji časovni veljavnosti. Končni cilj uvedbe uradnega registra je pri posameznikih utrditi občutek, da so izven obveznosti, ki jim jih nalaga veljavni pravni red, svobodni v svojem ravnanju.
Cilj predloga zakona je tudi okrepiti pomen ustavne določbe o vakacijskem roku in jo prilagoditi sodobnim razmeram informacijskega preobilja in digitalizacije. V pravu po poteku vacatio legis velja domneva, da se je vsakdo lahko seznanil s sprejetimi zakoni, tako da se na njihovo nepoznavanje nihče ne more sklicevati oziroma nepoznavanje zakona nikogar ne opravičuje v primeru kršitev zakona (Ignorantia iuris nocet). V sodobnem času, ko je zakonov neprimerno več kot včasih in se tudi hitreje spreminjajo, pa je nerealno pričakovati, da bo ta domneva ohranila svoj prvotni pomen brez pomoči sodobne informacijske tehnologije, ki posameznikom omogoča, da lahko vsak čas na spletu preverijo vsebino pravnih norm, ki jih v danem trenutku zavezujejo, to je celotnega veljavnega pravnega reda. Po drugi strani pa ima država zaradi možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, tudi pozitivno dolžnost, da s pomočjo informacijske tehnologije svojim državljanom olajša dostop in pregled nad veljavnim pravnim redom Republike Slovenije.
Cilj zakona je v pravni red uvesti mehanizme, ki bodo preprečevali nadaljnje kopičenje kategorije veljavnih predpisov, ki se ne uporabljajo, ter očistiti pravni red konzumiranih in obsoletnih predpisov za nazaj. Cilj zakona je odpraviti administrativne ovire, ki so ministrstvom doslej preprečevale slediti temeljnemu načelu debirokratizacije, ki se zasleduje tudi v tujih pravnih ureditvah, in sicer tako imenovanemu načelu »one in – one out«.
Težko razumemo – razumeli pa bomo, ko bomo iskali svoje pravice na upravnih enotah ali dovoljenja v gospodarstvu – v resnici bo to spremenjeno.
Zmanjšalo se bo število nepotrebnih predpisov, uporabljala se bo tehnologija (ne več od vrat do vrat!), predvsem pa predlog čisti pravni red za nazaj.
