Veganstvo in vrtnarjenje: je možno ustvariti popolnoma “plant-based” vrtiček?

Foto: Istock

Trenutno se zdi, da se svet deli na dve polovice. Na tiste, ki ob besedici “veganstvo” zavrtijo oči tako močno, da jim skoraj padejo iz jamic; ter na tiste, ki se jim pogled kar zjasni, ko pomislijo na “plant-based” življenje. Ta zapis ne podpira takšnega razcepa, daleč od tega. Nismo niti zagovorniki strogega veganstva, niti nismo proti njemu. V tem zapisu bi vam radi le predstavili še neslutene možnosti ustvarjanja domačega vrtička zgolj z rastlinskimi izdelki. V vrtnarstvu se dolgo ni zgodilo nič pretresljivega. Seveda se tehnologija razvija, a princip vrtnarjenja, okopavanja, gnojenja in vsega ostalega, je ostajal vedno enak, praktično nespremenjen. Sajenje, gnojenje, zalivanje in zaščita pred boleznimi ter škodljivci niso doživeli neke revolucije.  A z željo po zdravem življenju in zaščiti našega koščka zemlje pod soncem, je končno prišlo tudi do ene večje spremembe – možnosti veganskega vrtnarjenja. Glavne zvezde “plant-based” vrtnarjenja so veganska gnojila. Vegansko vrtnarjenje ne ogroža vaših prehranjevalnih navad, tako da lahko kar odložite sabljo in ščit, če ste bili pripravljeni na boj. Gre za metodo organskega vrtnarjenja, kjer se v celoti izognete živalskim sestavinam – denimo hlevskemu gnoju. Takšno vrtnarjenje prinaša na vrtičke ogromno koristi in še neslutene možnosti.

Veganstvo ni le popularen trend. Veganstvo je način življenja, ki je trenutno izjemno popularen in v solidnem porastu. V osnovi gre za filozofijo, ki stremi k zavračanju kakršnegakoli izkoriščanja in krutosti do živali. Naj bo to v prehranjevanju, oblačilih, kozmetičnih sredstvih in tudi v vrtnarstvu. Glavna ideja, ki stoji za veganstvom, je življenje brez izkoriščanja. Prav tako pa zagovarja tudi sočutnost, trajnost in uravnoteženost. Veganstvo ima ravno zato zelo pomembno ekološko noto, obenem pa glasno nasprotuje mesni industriji. Trenutno je slednja na dobri poti, da postane največja onesnaževalka planeta, takoj za naftno in modno industrijo.

Kaj sploh je vegansko vrtnarjenje?

Gre zgolj za enostaven princip vrtnarjenja, kjer se vse živalske izdelke nadomesti z rastlinskimi. Obenem je vegansko vrtnarjenje nujno tudi organsko in brez negativnih posledic na kakršenkoli organizem in ekosistem. S takšnim vrtnarjenjem ne ogrožate okolja in etično ustvarjate pridelek, ki ga je varno pomalicati. Hkrati z ustvarjanjem lastnih veganskih vrtičkov ne podpirate mesne industrije, intenzivnega kmetijstva, niti potencialno nevarnih gnojil. Pri “plant-based” gredicah morate biti malce bolj previdni, s čim pognojite rastline, kakšen substrat izberete in s kakšnim sredstvom proti škodljivcem pošpricate pridelek. Tukaj pa ne gre le za izkoriščanje živali, gre tudi za zaščito živali in vas samih. Ste vedeli, da patogene snovi kot so bolezni, bakterije in virusi, v vaš vrt prinašajo ravno živalski ostanki? Res je najlažje gredice pognojiti z ekstra močnimi umetnimi gnojili in zatreti škodljivce s pesticidnimi zvarki. A potrebno se je zamisliti, kakšne posledice takšno početje lahko prinese okolju in ljudem. V veganskem vrtnarjenju obstaja ogromno drugih možnosti, ki na nežen način poskrbijo za zdrav pridelek in bujne vrtičke.

Kjer namesto rožic cvetijo bakterije in virusi…

Živalski gnoj, ki se za gnojenje rastlin uporablja že od pamtiveka, je običajno poln številnih bakterij, virusov, parazitov in gliv, ki so smrtno nevarne za ljudi. To so na primer E. Coli, Listerija, Salmonela in Kampilobakter. Problematični so tudi antibiotiki in hormoni, ki se uporabljajo za vzrejo živali in seveda najdejo pot čez celoten prebavni trakt, posledično pa se znajdejo v gnoju in na vašem krožniku.

Kakšne so posledice prenosa virusa iz živali na ljudi, pa postaja vse bolj jasno z obupnimi epidemijami – vse od prašičjih in kurjih grip, pa do pandemije, ki vlada celemu svetu od začetka leta 2020. Ni le živalski gnoj tisti, ki bi se mu morali izogibati. Tudi v umetnih gnojilih so prisotni živalski ostanki, ki prinašajo kup bolezni. To so denimo kri in kosti, ki se v izdelkih znajdejo kot stranski proizvodi, saj se jih pomete s tal klavnic. Obstajajo številne raziskave, kako gnojenje z živalskim gnojem in gnojili z živalskimi ostanki zvišuje odpornost na antibiotike tudi pri ljudeh. Takšna gnojila se uporabljajo neposredno na kmetijskih zemljiščih in ustvarijo izbruhe bakterijske odpornosti, tako na rastlinah kot tudi kasneje pri ljudeh. Nastanek super-bakterij je odličen recept za okoljsko katastrofo. Nič ne bi bilo narobe, če bi občasno in v manjših količinah vrtičke pognojili z živalskim gnojem iz eko-kmetij in z gnojili, ki so organska. Čim pa so v igri proizvodi intenzivnega kmetijstva ali masovne pridelave, bomo deležni umetnih sestavin in slabe kakovosti, ki rušijo naravno bakterijsko sestavo zemlje ter posledično omogočajo nastanek bolezni.

Nekaj nasvetov za vrtnarjenje brez živalskih ostankov

V vrtnarjenju, kjer se želite v največjem loku izogniti živalskim ostankom, izberite metode, ki so ekološke ter trajnostne. Rodovitnost in živahnost zemlje je povsem izvedljiva tudi zgolj z naravnimi sestavinami in brez poplave toksične nesnage. Spodaj je nekaj trikov, ki se jih lahko pri ustvarjanju zdravih gredic poslužite tudi sami.

Pred spomladansko pripravo tal na površino enostavno potresite kakovosten kompost – Vegipost  in ga rahlo vkopljite, da se ta naravno razgradi. Za zaščito prsti je odlična tudi uporaba zastirke, ki jo lahko vkopljete v tla do 5cm globoko. Tako bo zemlja ohranila rodovitnost, zastirka pa jo bo ščitila pred izhlapevanjem vode ter erozijo zaradi vetra in dežja. Zastirka prav tako ščiti pred nastankom plevela. Tako se na en mah znebite celega kupa muh! Najboljša zastirka je seveda tista organska, brez barvil in impregnacij. Odlično se obnese surov kokosov lomljenec.

Kompost, kompost in še enkrat kompost – Vegipost

O pomembnosti komposta na vrtičku že ptički čivkajo. Kompostiranje je naraven proces, kjer se organski material razkraja, s tem pa se ustvarja domače gnojilo z visokim deležem humusa. V kompostiranju so glavni mikroorganizmi, ki ustvarjajo humus. Če ste vrtičkar in imate možnost kompostiranja, kar hitro zavihajte rokave. Kompostiranje je sila enostavno, vendar se ga je treba, kot vsake druge stvari lotiti pravilno. Ostanki organske hrane so osnova za kompost, saj se bo razgradila v bogata hranila za prst in rastline. Ustvarite sloje ostankov hrane, listja ter pokošene trave tako, da na dno naložite večji in bolj grob material (kosi lesa) ter nadaljujete z nalaganjem vedno bolj drobnih materialov. Kaj ne spada na kompost? Pokošena trava, ki raste ob cesti ter ostanki hrane, ki so prepotovali dolgo pot do supermarketov in so najverjetneje polni pesticidov. Pred uporabo je potrebno kompost presejati, da se izluščijo večji delčki in tisti, ki se ne razgradijo, na primer oreščki. Vsekakor bodite pazljivi, da se na vašem kompostu ne znajde plastična embalaža, tiskani papir, plevel, olje in drugi anorganski materiali, ki se ne razgradijo.

Pri sajenju upoštevajte prijateljstvo rastlin

Rastline delujejo enako kot ljudje, ko se spoznavamo na novo. Z nekaterimi hitro spletemo prijateljstva, medtem, ko se z določenimi grdo gledamo že od daleč. Posamezne kulture rastlin odlično uspevajo, ko so posajene skupaj, določene pa nikakor ne morejo uspevati v sožitju. Razlogi, zakaj so določene rastline nekompatibilne, niso čisto jasni. Pravijo, da rastline, ki se med seboj ne marajo, tekmujejo za ista hranila. Rastlin iz enake družine ni priporočljivo saditi skupaj, saj so dovzetne za enake bakterijske, glivične ali virusne okužbe. Hkrati pa imajo tudi enake škodljivce, zato jih je po kmečki logiki pametno držati narazen.

Pred škodljivci se zaščitite nežno

V gredice vlagate ogromno časa in nege, a kaj hitro se zgodi, da mimo pristopicljajo škodljivci in ves vaš trud gre v franže! Običajna rešitev vrtnarjev so pesticidi in herbicidi, ki so za naše zdravje in zdravje rastlin ter živali škodljivi. Če si želite pridelati varne in sočne paradižnike, izbira agresivnih sredstev nikakor ni prava rešitev. Škodljivci niso vaši smrtni sovražniki, so prebivalci narave, ki so bili tukaj veliko prej kot mi. Načeloma smo mi tisti, ki vdiramo v njihove domove. Za zdrave organske gredice se je bolje poslužiti veganskih, organskih metod zatiranja nezaželenih gostov. Takšnih, ki ekološko in trajnostno ščitijo pred nezaželenimi škodljivci vaših vrtičkov.

Veganska rešitev je ščitenje gredic, še preden se škodljivci in bolezni razširijo. Tovrstne rešitve so:

  • Kolobarite med letom in med sezonami. Tako preprečujete hitro razmnoževanje škodljivcev.
  • Ustvarite živo mejo tako, da ob gredicah posadite rastline v katerih živijo plenilci. To so koprive, regrat ali preslica. Strohneli hlodi so tudi odlično prebivališče škodljivcev.
  • Za zaščito pred polži uporabite zastirko. Organsko zastirko s kokosovimi lomljenci posujete po robovih gredic. Koščki se bodo nalepili na sluznico polžev in jim onemogočili nadaljevanje poti proti vaši solatki.
  • Uporabljajte homeopatske izdelke in naravne rešitve – Lekarna za rastline.

Deluje na principu energijskega vplivanja na biološke procese v rastlinah. Homeopatija za rastline uporablja enaka načela kot homeopatija za zdravljenje ljudi, le da jih smiselno prenaša na rastline. Pozitivni učinki takega delovanja so vitalne, krepke in odporne rastline. Homeopatija za rastline omogoča oskrbo in zdravljenje rastlin s podobnim – samo krepitev rastlin in natančno diagnosticiranje in ukrepanje. Ključ do uspeha  so tehnike potenciranja in razredčevanja  in zapletene, dorečene in logične kombinacije matičnih tinktur. Osnova so 25 letne izkušnje na rastlinah in seveda vzpon novega sistema oskrbe rastlin v zadnjih 2 letih.

Uporabite le rastlinska gnojila

Kot smo že ugotovili zgoraj, se je živalskim gnojilom najbolje izogniti. Vegansko vrtnarjenje zapoveduje uporabo organskih gnojil, ki so izdelana le iz naravnih, rastlinskih sestavin. Kompost je odličen način, kako poživiti prst in nahraniti rastline s primernimi minerali. Kompost pa ni vedno dostopen vsakomur in hkrati kar nekaj časa preteče, preden ga lahko uporabite za gnojenje. Priporoča se uporaba veganskih gnojil VEGiPOST.  To so popolnoma biološko razgradljiva in naravna gnojila, ki so izdelana iz kompostiranih in fermentiranih rastlinskih izvlečkov.

Kakšne prednosti imajo veganska gnojila pred običajnimi?

  • Veganska gnojila so 100% rastlinskega izvora.
  • Ne vsebujejo patogenih živalskih ostankov, ki povzročajo ali prenašajo bolezni.
  • Spodbujajo rast na naraven način, brez umetnih spodbujevalcev.
  • Zvišujejo aktivnost koristnih mikroorganizmov, ki oživljajo prst.
  • Vsebujejo bogata hranila za zdravo rast rastlin.
  • Spodbujajo nastanek humusa.
  • Ne vsebujejo umetnih gnojil, težkih kovin in ostalih toksinov.

Čas je za vegansko vrtičkanje

Glaven namen veganstva je ljubezen in nežna skrb za okolje, živali in tudi ljudi. V vrtnarjenju ta mentaliteta prinaša ogromno koristi, ki so na razpolago praktično vsakomur – “plant-based” vrtnarjenje je namreč dosti enostavnejše, kot bi si mislili. Če želite svoje zelene gredice kar najbolje obvarovati pred boleznimi in jih trajnostno nahraniti ter s tem tudi zaščiti okolje in sebe, je pomembno, da za nego svojega vrtička izberete le organske in rastlinske sestavine.

Marko Hočevar

Univ.dipl.ing.agr.