Seveda je govor o revščini, o predvolilnih obljubah, ampak so vsi članki, ki pišejo o tem tako neotipljivi, da kar ne moreš verjeti.
Še bolj neotipljive so obljube politikov (kot na primer levice, ki obljublja 700 evrov minimalne plače, kar seveda – naše gospodarstvo ne prenese. Ali Erjavčeva obljuba, da bo pokojnina 1.000 evrov – pokojninski sklad se v trenutku zruši.).
Poznate današnja imena za revščino?
Pri nas trenutno govorijo o socialni izključenosti in energetski revščini.
Pa poglejmo malo po bližje in bolj razumljivo:
- socialna izključenost – ne pomeni ravno lakote. Pomeni pa, da so takšni ljudje ujeti v svoj krog. Zaradi revščine si ne morejo poiskati prijateljev zunaj svojega doma:
– ne morejo v gledališče,
– ne morejo v kino,
– ne hodijo v restavracije, ker imajo zgolj za položnice in nekaj malega za hrano,
– nimajo prijateljskih večerij, ker živijo od krompirja in makaronov,
– nimajo naročenih časopisov,
– ne kupujejo knjig,
– kupujejo hrano, ki je že tik pred pretečenim rokom,
– kupujejo makarone, riž – včasih je že krompir predrag,
– če imajo avtomobil, se z njim vozijo zgolj, ko je res potrebno, čeprav so oddaljeni od mest,
– največkrat avtomobil po premisleku kar prodajo, ker si ga ne morejo privoščiti – vedno več je takšnih, ki spoznajo, da je avtomobil luksuz, čeprav so daleč od središč in trgovin,
– potem je tu še ponos Slovencev – srečujemo starejše Slovence, ki pešačijo in si mislimo – kako dobro, da skrbijo za svojo kondicijo!
Vsakič raje dvakrat premislite in jim morda ustavite kot dober sosed in jih ob tem ne sprašujte, zakaj so peš – prodali so avto, da preživijo.
Socialna izključenost je v resnici – socialna revščina.
Prav zanimive so vse leve vlade doslej, kako iščejo besede, ki bi olepšale situacijo, ki je trenutno pri nas.
In levo sredinske vlade – lepo vas prosimo – isti, neumen program, ki krepi javni sektor (ker vsi od tam tudi prihajajo!) in slabi prebivalstvo.
Če ne verjamete v njihovo nesposobnost, se samo zapeljite po naših cestah!
- energetska revščina – to ne pomeni nič drugega, kot da so ljudje v mrazu, brez elektrike in zelo, zelo osamljeni v svoji stiski:
– enkratna socialna pomoč je v znesku 280 evrov – koliko drvi ali premoga si lahko revni kupijo za ta denar?
– spet ponos Slovencev, ki so trdo delali 40 let – raje so na 15 stopinjah, kot da bi priznali, da potrebujejo pomoč,
– pljučnice starejših nikogar ne zanimajo, še manj smrti,
– tako živijo tudi otroci in nikomur ni mar,
– razpišejo sredstva, ki jih te družine ne morejo nikoli dobiti, ker nimajo 30 odstotkov svoje investicije,
– imamo državo, ki jo zelo drago plačujemo – nimamo pa v tem ustroju politike nekoga, ki bi resnično razumel stisko ljudi, ki bi bil pripravljen vsaj malo pomagat.
In za konec – ena definicija revščine:
“Revne so osebe, družine ali skupine oseb, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo.”
Kaj ne spadajo sem vsi delavci “za trakom” in upokojenci?
