V Žalcu je bila novinarska konferenca

V četrtek je bila v Žalcu novinarska konferenca, na kateri sta se predstavila kandidata Slovenske demokratske stranke – Ljubo Žnidar, ki kandidira v 4. volilnem okraju in Marjan Golavšek, ki kandidira v 5. volilnem okraju s sedežem v Žalcu.

Foto: Franc Sušnik, Ljubo Žnidar, Marjan Golavšek, Dragica Sternad Pražnikar

Na novinarski konferenci sta jima podporo izrekla tudi župan Občine Vransko – Franc Sušnik in članica izvršilnega odbora SDS – Dragica Sternad Pražnikar.

Kandidata sta v kratkih predstavitvah predstavila teme in probleme za katere menita, da bi jih bilo mogoče rešiti, če bosta izvoljena.

Strinjala sta se, da je velik problem Slovenije centralizacija in da prav zaradi tega podeželje nazaduje, saj občine nimajo dovolj finančnih sredstev za izboljšanje infrastrukture.

Marjan Golavšek je omenil tudi poplavno varnost in opozoril, da bi se lahko s pravilnim ukrepanjem ne le izboljšala poplavna varnost, temveč bi s takšnimi ukrepi lahko pomagali tudi kmetijstvu, ki bi v časih suše lahko uporabljalo vodo iz mokrih zadrževalnikov.

Povedal je še, da je so kmetje v Savinjski dolini namenili kar precej sredstev za namakalni sistem in da se prav zaradi takšnih naložb že kažejo pozitivni učinki.

Omenil je, da v parlamentu velikokrat manjka zdravega razuma – kmečke pameti in da se z birokracijo zgolj omejuje našega kmeta, ne nudijo pa mu boljših pogojev za kmetovanje.

Ljubo Žnidar je povedal, da v DZ ni bil sprejet njegov predlog, da bi 3. razvojno os speljali po načrtih srednje variante. Zdi se mu, da je nesprejetje tega predloga krivec, za štiriletno obdobje izgubljenih priložnosti.

Prav tako je omenil velik razkorak med mnenjem stroke in politike. Vse to upočasnjuje in onemogoča hitrejši razvoj države. Velikokrat stroka zagovarja eno, politika pa sprejme nekaj povsem drugega in takšen način delovanja bi se moral čim prej končati, saj slabi naš položaj na vseh ravneh. Stroka in politika bi morale sodelovati in skupaj poiskati najcenejše in najugodnejše rešitve za dober namen prebivalstva. Prav tako bi takšen način pomagal pri ohranjanju našega okolja, da o finančnih prihrankih niti ne govorimo.

In kakšen program nam ponuja Ljubo Žnidar:

– v Sloveniji se je začelo elektronsko cestninjenje za tovorna vozila. Žnidar bi vinjete za osebna vozila obdržal, ker je po njegovem to ena izmed najcenejših variant plačila cestnine. Elektronsko plačevanje bi po njegovih izračunih bilo za uporabnike osebnih avtomobilov veliko dražje.

– predlaga uvedbo enotne vozovnice. Za ta predlog bi bilo najprej potrebno uskladiti vozne rede tako vlakov, kot avtobusov. S tem ukrepom bi imeli uporabniki veliko boljšo povezanost in cenejše potovanje. Zguba časa med čakanjem bi se bistveno zmanjšala.

– predlaga tudi znižanje stroškov za opravljanje vozniškega izpita za mlade. Trenutna cena za opravljanje vozniškega izpita se mu zdi previsoka. Veliko mladih si takšnega stroška ne more privoščiti. Da pa se morajo mladi čim prej vključiti v cestni promet, je postalo že nuja, saj le mobilnost zagotavlja mladim večje možnosti za zaposlitev, za študij in podobno.

– ohranitev slovenske identitete. Mladim je potrebno pomagati, da rešijo svoj stanovanjski problem, saj le tako lahko upamo, da ne bodo odhajali v tujino in da se bo našim parom rodilo več otrok. Različne spodbude za mlade družine, bi stanje na tem področju precej izboljšale.

– bančna luknja. Ugotovitve preiskovalne komisije, ki jo je vodil Logar, je potrebno pripeljati do epiloga. Tiste, ki so jo zagrešili pa ustrezno kaznovati in jim onemogočiti še nadaljnje delo na odgovornih položajih. Ugotovitev, da smo za banke plačali kar 4, 5 milijarde je naravnost grozljiva. Za ta denar bi lahko zgradili malo mesto s stanovanji za mlade. Ali odpravili čakalne vrste v zdravstvu. S tem denarjem bi lahko pomagali gospodarstvu in tako ustvarili nova delavna mesta za mlade, visoko izobražene, ki zdaj zaradi slabih razmer odhajajo v tujino.

Program Marjana Golavška:

– na prvem mestu je poplavna varnost. Zgraditi bi morali mokre zadrževalnike in s tem bi z eno potezo razbremenili poplavno nevarnost, obenem pa še pomagali Savinjskemu kmetijstvu.

– urediti je potrebno status gasilcev. Njegov predlog je, da so gasilci oproščeni plačila DDV pri nakupu gasilske tehnike in opreme. Zdaj prihaja do nenavadnih situacij, ko prebivalci zbiramo prostovoljne prispevke za gasilce, država pa si potem na ta račun odreže velik kos pogače. Gasilci bi omenjen znesek zagotovo bolj smotrno porabili, kot pa to počne država, saj ta denar največkrat porabi za še več birokracije ali za nepotrebne projekte.

Status gasilca bi lahko zaščitili tudi tako, da bi delodajalcem ponudili določene ugodnosti, če zaposlijo gasilca – prostovoljca.

– poskrbeti bi morali za mlade, da ne bi odhajali iz doline. Na podeželju je kar nekaj zapuščenih hiš, ki bi jih lahko opremili in spremenili v stanovanja za mlade družine.

– Savinjska dolina potrebuje zobozdravstveno dežurno službo. Med vikendi ni mogoče priti do zobozdravnika, kar je v današnje času nekaj nedopustnega.

– problemi so tudi z nivojskimi prehodi železnice. Potrebna je takojšnja ureditev neustreznih prehodov, ki so lahko smrtno nevarni za občane in obiskovalce.

– potrebno je urediti cesta tudi za višje ležeče prebivalstvo. Tudi to je eden izmed vzrokov, da odhajajo mladi v dolino. Boljša infrastruktura na vseh področjih bi pripomogla k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju ljudi na podeželju.

Oba kandidata, tako Ljubo Žnidar kot Marjan Golavšek sta si bila enotna, da je potrebno več vlagati v turizem. Trenutno je turizem ena izmed najdonosnejših panog.

Prav tako sta si bila enotna, da je v politiki premalo strokovnjakov in preveč akademikov. Politika, ki ne sledi gospodarstvu je slaba izbira za državljane, ki si želijo napredka. Prav zaradi velike zastopanosti akademikov v politiki, smo velikokrat priča povsem neživljenjskim zakonom, ki v praksi pomenijo prej oviro kot pa izboljšanje obstoječega stanja.

Strinjala sta se tudi, da se je potrebno takoj lotiti izboljšav protipoplavne varnosti in s tem zaščititi ljudi, ki živijo na poplavnih območjih.

Enotna sta bila v oceni, da je potrebno državo decentralizirati in debirokratizirati.

Župan Vranskega je oba kandidata podprl in poudaril nujnost uvedbe programa, ki bo pomagal pri financiranju izgradnje infrastrukture na podeželju.

Dragica Sternad Pražnikar pa je dejala, da se zavzema za uvedbo univerzalnega otroškega dodatka; za decentralizacijo in za večjo samoupravo lokalnih skupnosti; za ureditev kmečkih pokojnin, ker sedanje stanje ni niti urejeno niti pravično.

Oba kandidata upata, da bodo volivci njun program podprli in da bosta izvoljena v Državni zbor, kje bosta lahko ta program tudi uresničila.

Napisal: Mikki