V nedeljo, 17. septembra bo ob 11. uri na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju potekalo odprtje novo zgrajenega Kajuhovega spominskega objekta, s katerim se Občina Šoštanj poklanja svojemu pesniku Karlu Destovniku- Kajuhu ob 95. obletnici rojstva. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez.
V kulturnem programu bodo sodelovali Oktet Kajuh I. gimnazije v Celju in recitatorji Osnovne šole Karla Destovnika- Kajuha Šoštanj.
Po Karlu Destovniku- Kajuhu se imenujeta osnovni šoli v Šoštanju in v Ljubljani, I. gimnazija v Celju, slovenska literarna nagrada in bralna značka.
Kdo je bil Karel Destovnik- Kajuh?
Karel Destovnik- Kajuh se je rodil kot prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika.
Po končanem petem razredu osnovne šole se je leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju. Leto dni kasneje je postal aktiven član komunistične mladinske organizacije- SKOJ in poverjenik Slovenske mladine. V šestem razredu so ga zaradi širjenja komunističnih idej izključili iz šole, septembra 1941 pa se je pridružil narodnoosvobodilnem boju.
Dve leti kasneje je odšel k slovenskim partizanom in postal vodja kulturniške skupine XIV. udarne divizije NOV in PO. Na Štajerskem je divizijo dočakala nemška ofenziva in ostra zima. Kulturniška skupina XIV. divizije se je namestila pri Žlebniku v Šentvidu nad Zavodnjem, kjer jih je zvečer napadla nemška patrulja. Kajuh je ob prvih strelih 22. februarja 1944 obležal mrtev.
Njegove pesmi so bile objavljene v Slovenski mladini, Srednješolcu, Mladem Prekmurcu in Sodobnosti. Leta 1940 je napisali cikel Žalostnih, njegov največji predvojni uspeh pa je bila pesem Stara žalostna. Kot prevajalec je sodeloval pri Knjigi za vsakogar, prevedel pa je tudi dve črtici Maksima Gorkega. 1942 je pripravil pesniško zbirko Markacije ter soustvarjal dramo Mati. Pesmi s tematiko o NOB je objavljal v Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Naši ženi in Setvi. Pesniški vrh je dosegel v polemični Slovenski pesmi, ciklusu Ljubezenske in nekaterih značilnih ženskih pesmih Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov, Dekle v zaporu. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v Klopčičevem uredništvu leta 1945 v Ljubljani. (Po Šaleškem biografskem leksikonu)
