Praznik rudarjev nekoč in danes
Praznik rudarjev slovenski rudarji praznujejo 3. julija. Na ta dan so leta 1934 začeli z gladovno stavko zasavski rudarji. Prva generacija učencev je na takratni industrijski rudarski šoli končala šolanje pred dobre pol stoletja. Od takrat velenjski rudarji počastijo svoj praznik s tradicionalnim skokom čez kožo, s čimer novince sprejmejo med rudarje.
Osnova običaja je bila nekoč in je še danes sprejem novincev med stare rudarje. Prvotno so novinci morali preskočiti rudniški jašek, danes pa je zaradi preširokih odprtin jaškov, skok čez jašek zamenjal skok čez kožo. Kožo, ki je kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, je rudar imel pripasano preko zadnjice. Tako opremljen se je spuščal po drčah v jamske prostore, pri tem pa je bil zaščiten tudi pred vlago.
Danes bodo novinci, oblečeni v rudarske uniforme krenili proti velenjskemu stadionu, kjer bo potekala slavnostna prireditev. Skok čez kožo poteka tako, da novinci stopijo na sode, pred katerimi stojita po dva starejša člana skupnosti, ki držita kožo. Novinci povedo svoje generalije in geslo, odgovorijo na morebitna vprašanja vodje, izpijejo vrč piva in skočijo s soda čez kožo do svojega botra. Ta jim v bodoče svetuje pri delu in v življenjskih stiskah. Po skokih vsi novinci dajo svečano zaobljubo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in upoštevali tradicijo stanu. Mlajši generaciji šolajočih rudarjev predajo ključ in svetilko, izpijejo vrč s pivom in vzkliknejo: »Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!« S stiskom rok jih starejši rudarji sprejmejo medse. Po uradnem sprejemu sledi druženje.
Rudarska uniforma
Nekoč rjave uniforme z zelenimi našitki, danes pa tradicionalne črne, ki jih pozna rudarstvo in premogovništvo po vsej Evropi, oblečejo rudarji ob veselih in žalostnih dogodkih. Ob črnih hlačah in suknjiču, črni kapi in belih rokavicah je posebnost 28 zlatih gumbov na suknjiču, ki simbolično ponazarjajo starost Sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ko je umrla. Rudarsko uniformo so si zaslužili le delovni rudarji, udarniki. Kdo od podrejenih jo bo dobil, pa je odločil nadzornik. Po uniformi se loči le komandant čete. Rudarje v njihovi svečani opravi v Velenju danes vidimo ob priložnosti kot je skok čez kožo, oblečejo pa jo tudi za častno stražo in spremstvo ob smrti stanovskega kolega.
Legenda o Sveti Barbari mučenici
Za svojo zavetnico so si rudarji izbrali Sv. Barbaro. Barbara, ki je po izročilu živela v Nikomediji v Mali Aziji, je bila hči poganskega kralja Dioskurja. Oče je Barbaro zaradi izredne lepote zaprl v stolp. Na njegovo željo bi se morala poročiti s kraljevičem Fabricijem, verovati v poganske bogove in jim darovati. Ker tega ni želela, so jo vrgli v ječo in jo mučili. Obsojena je bila na smrt, njen lastni oče pa ji je z mečem odsekal glavo. Takoj po tem ga je ubila strela.
Legenda pravi, da je Barbara s čudeži preobrnila mnoge, umrla pa je mučeniške smrti v času vlade Maksimina Dajada (306). Danes na ta dan v Premogovniku Velenje slovesno podelijo priznanja sodelavcem, ki so ob delu uspeli pridobiti višje stopnje izobrazbe.
