Vaščani naselja Podgore, dela Šmartnega ob Paki so na predsednika države Boruta Pahorja naslovili pismo, v katerem opozarjajo na dejstva, ki bodo kot posledica gradnje avtocestnega odseka med Šentrupertom in Velenjem močno vplivala na življenja nekaterih tamkajšnjih družin. Kot v pismu navajajo, se nekaterim vaščanom naselij Podgore, Podvina in še drugih zaradi načrtovane gradnje avtocestnega odseka obeta rušenje domov in posledično primorana selitev v drugo okolje. S pismom so želeli prebivalci tamkajšnjih naselij izraziti stisko, v katero jih je pahnila odločitev vlade o umestitvi ceste v ta prostor.

Kot navajajo, je ta vlada s sprejetjem Državnega prostorskega načrta (DPN) za traso F2-2 podala zeleno luč za rušenje preko 120 objektov, od tega 42 stanovanjskih hiš s preko 200 stanovalci za pičlih 17 kilometrov ceste, kar je v nasprotju s stališči celotne civilne družbe kot tudi nevtralnih strokovnih inštitucij s področja varovanja okolja, urbanistično- gradbene stroke, kmetijstva ter v nasprotju s smernicami razvoja cestnega prometa in načrtovanih prometnih tokov.

V pismu poudarjajo, da sta ta isti projekt najprej Pahorjeva vlada in nato vlada za Pahorjevo, gladko zavrnili. Po ogledu, tudi ministrov, na terenu, študiji vladne medresorske skupine ter odklonilnemu mnenju računskega sodišča pod vodstvom dr. Igorja Šoltesa, je bila ta trasa kot neprimerna, tudi umaknjena. S sprejetjem DPN v letu 2016 pa je pod sedanjo vlado ponovno aktualna brez kakršnihkoli sprememb.

Travme občanov tega področja se nadaljujejo, je navedeno v pismu. Proti izgradnji trase F2-2 naj bi se borila praktično vsa Savinjska dolina. Civilne iniciative Braslovč, Šmartnega ob Paki in Polzele, so v minulem času posredovale peticije proti gradnji, podpisalo pa jih je več tisoč občanov. Organizirale so množične proteste tako v okolici kot tudi v prestolnici, sodelovale so na številnih strokovnih posvetih, ki so bili organizirani s ciljem pokazati oblastnikom družbeno neustreznost te trase.

Nasprotovanje je po mnenju razočaranih občanov bilo soglasno izraženo na posvetih v državnem svetu, posvetih v organizaciji občine Celje, javnih razpravah v prizadetih občinah in več drugih javnih razpravah, ki so jih organizirale civilne organizacije za varstvo okolja. Prepričani so, da so strokovni sodelavci Civilnih iniciativ in zunanji strokovnjaki nedvomno dokazali družbeno škodljivost te trase in (namerne) napake pri vrednotenju kriterijev za izbiro tras ter izdelali primerljivost trase F2-2 z drugimi možnimi variantami. Na podlagi teh dejstev naj praktično ne bi bilo sogovornikov, ki bi tem tezam nasprotovali, razen po mnenju piscev tega pisma, vlade (MOP) in Šaleškega lobija.

O spornosti projekta naj bi govorili tudi dve izjavi, najprej glavnega projektanta trase F2-2, “da je trasa produkt politike in ne stroke in da je projekt bil izdelan na podlagi politične odločitve” ter izjava direktorja DARS, “da je to projekt, ki zahteva največ rušitev v zgodovini gradenj avtocest v Sloveniji, kjer je tudi strošek na kilometer največji”.

Kot je pojasnjeno v pismu, so bile vse strokovne podlage kot tudi argumenti proti gradnji že pred časom posredovani uradu predsednika države, od koder je prišel izrazito pozitiven odziv z željo po še vnaprejšnjem obveščanju o dogajanju. Predsednika med drugim vaščani obveščajo tudi, da jih je na terenu obiskala varuhinja človekovih pravic, ki naj bi bila po ogledu zgrožena glede usode ljudi ter jim celo ponudila svojo pomoč. Vložena naj bi bila tudi pobuda na računskem in postopek na upravnem sodišču.

Občutek drugorazrednosti ljudi

Kot je navedeno v pismu, naj bi bila naša vlada v veliko večji skrbi pri razsodbi arbitražnega sodišča za mnogo manj Slovencev, ki bi s svojimi domovi “ostali na Hrvaškem”. Kot namigujejo pisci, pa upajo, da tista ponujena pomoč ljudem v težavah takrat ni bila le dobra piar poteza.

Umestitev trase F2-2 v prostor naj bi pomenila precej večjo izselitev ljudi, poleg seveda uničenega okolja in kmetijskih zemljišč ter vodnih virov.

“Obljubljajo prvo lopato za to cesto. Prva lopata za cesto za nas pomeni tudi “prvi kramp” za rušenje naših domov. In slika ne bi bila več lepa, če bi Slovenska javnost poznala tudi to plat medalje.”

Za zaključek pa je avtor napisanega pojasnil, da “nikoli niso bili proti modernizaciji cestnih povezav, pričakujejo pa poštene in strokovno utemeljene odseke, ki bodo v interesu celotne družbe in ne nekih posameznih lobističnih interesov”.

“Nasprotujemo recepturi uporabljeni v primeru TEŠ-6.” 

Na predsednika države Boruta Pahorja so apelirali tudi z besedami:

“V boju za pravico, ohranitev naših domov, ohranitev turističnega bisera Gore Oljke, ohranitev preko 50 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč in spodnje Savinjske doline ter končno prihranitev preko 100 milijonov evrov, bi bila glede na ugled, ki ga uživate, vaša podpora v veliko pomoč. Pomoč ne kar tako, ampak zaradi argumentov.”

Pismo se konča s povabilom predsednika v Savinjsko dolino, kjer bi mu na terenu bila predstavljena dejstva in s hudomušno pripombo “morda pa bi nas lahko obiskali v okviru vaših potovanj “podolgem in počez”.

In kakšen bo odgovor predsednika Pahorja? Mogoče pa celo v okviru potovanj “podolgem in počez” prehodi Savinjsko in Šaleško dolino do Koroške, kjer potrebujejo za vstop na avtocesto kar okoli ene ure.